Anka Senčar še vedno velja za najuspešnejšo slovensko in jugoslovansko manekenko ter fotomodel vseh časov. Bila je obraz priznanih svetovnih modnih znamk, pojavila se je na naslovnicah svetovnih modnih revij, delala je v svetovnih centrih mode (Pariz, Milano, Rim, London, New York).
Slovenska manekenka, fotomodel in popotnica se je kot Anka Kužnik rodila 8. marca 1946 v Trbovljah. Po otroštvu in najstniških letih, preživetih v domačih revirjih, se je po poroki s Primožem Senčarjem in po rojstvu hčerke Natalije preselila v Ljubljano in kasneje v Radovljico. Po naključju je pristala med manekenkami, prvi jo je ovekovečil modni fotograf Stane Jerko. Uspela je v svetu modelov, manekenstva in mode, pot jo je vodila v tedanjo Jugoslavijo, predvsem na Hrvaško in v Srbijo.
Tekmovala je na Miss Slovenije 1968. V tistem času je živela na Jesenicah in že delala kot manekenka. Po Stanetu Jerku je njeno pot na modni sceni zaznamoval predvsem hrvaški fotograf Ivan Balić Cobra (Start) in Anka je postala najbolj iskan in najuspešnejši jugoslovanski fotomodel ter manekenka.
Na Modefestu v Trogirju jo je opazil Gunnar Larsen, tedaj najslavnejši modni fotograf na svetu. Navdušen nad njenim videzom in fotogeničnostjo jo je povabil v Pariz, kjer se je hitro pridružila skupini takrat najbolj iskanih manekenk in zaslovela tudi drugod po svetu. Iz Pariza jo je pot nato vodila v Milano, Rim, London, New York, kjer je prav tako sodelovala z najboljšimi fotografi, kot so bili Bruno Olivero in drugi.
Pojavila se je na naslovnicah svetovnih modnih revij (Mode international, Elle, Vogue …), delovala v modnih prestolnicah in bila obraz priznanih modnih znamk (L’Oreal, Max Factor, Roger Lamy, Stefanel, Yves Saint Laurent, Pierre Cardin, Nina Ricci).
Konec šestdesetih in na začetku sedemdesetih let se je pojavila v tiskanih oglasih za Sava Kranj (umetno usnje Vist in ležalne blazine), Komet Metlika (spodnje perilo), Perutnina Ptuj, Brest pohištvo, Kolinska Ljubljana (Royal Puding) in juhe Maggi. Leta 1981 je pozirala gola za zagrebški Start.
Pod imenom Anka Auling se je preizkusila tudi na filmskem platnu. Odigrala je nekaj opaznih vlog, rada se je pohvalila s sodelovanjem s slovitim režiserjem Federicom Fellinijem (film Od zore do zore). Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je prenehala z manekenstvom in se posvetila potovanjem po svetu.
Svojo življenjsko pot je opisala v avtobiografiji To sem jaz – jaz sem Anka, o svojem življenju v Južnoafriški republiki pa je izdala še knjigo Ankina moja Afrika.
Bila je strastna popotnica. Prepotovala je svet od Indije, Šrilanke, Južne Afrike, Katarja, Madagaskarja do Egipta, kjer je med drugim živela. Leta 2014, med bivanjem v Hurgadi v Egiptu, jo je zadela možganska kap. Po njej se je preselila v Slovenijo in zadnja leta bivala v Domu upokojencev Trbovlje. Umrla je 3. novembra 2018 v Trbovljah.
Anka Senčar je bila s svojim načinom življenja in stališči zagotovo najbolj opravljana Slovenka svojega časa. Ne glede na to, kaj je kdo rekel in kaj mislil, je vedno živela tako, kot je hotela sama. Ali kot Anka-ciganka ali kot Princess of Hurgada, kjer je živela več let in kjer so ji dali ta vzdevek, vedno je zajemala pestrost življenja z veliko žlico.
Savus
Foto: Obrazi slovenskih pokrajin
Literatura
Wikipedija
Roman Turnšek, Obrazi slovenskih pokrajin 2019
Umrla je Anka Senčar, zasavc.net
