Družba Elektro Ljubljana, ki »pokriva« tudi področje vseh treh zasavskih občin, je lansko leto sklenila s čistim dobičkom v vrednosti 13,9 milijona evrov. Za naložbe so namenili največ doslej, nekaj manj kot 40 milijonov evrov. Po prvem letu uvedbe zaračunavanja storitev polnjenja električnih vozil se število uporabnikov še vedno povečuje. Nadaljevali bodo tudi okoljevarstveni projekt Leti, leti štorklja. Lanski je omogočil zanimive ugotovitve o potovanju štorkelj, letos bodo s telemetrijskima napravama opremili novi par ptic.

Za 40 milijonov evrov naložb

Novinarska konferenca
Elektro Ljubljana
Stara Elektrarna

Predsednik uprave Elektra Ljubljane Andrej Ribič je na novinarski konferenci v Stari mestni elektrarni v četrtek, 4. junija 2020 poudaril, da je rezultat preteklega leta skladen s pričakovanji. Leta 2019 se je namreč začelo novo triletno regulativno obdobje, ki znižuje donosnost prihodkov iz razvoja in upravljanja distribucijskega omrežja. Izrazil pa je zadovoljstvo z ravnijo naložb v preteklem letu: »V družbi smo leto sklenili z najvišjo ravnijo investicij v zadnjih 10 letih. V omrežje smo vložili nekoliko manj kot 40 milijonov evrov, kar je 7 odstotkov več od pričakovanih ciljev.« Med največjimi investicijami so obnova RTP Hrastnik, zaključena prva faza gradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje, zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in obnova RP Kočevska Reka. V napredni merilni sistem so v preteklem letu vključili 30.994 naprednih števcev električne energije. Skupno je tako v sistem vključenih 208.034 merilnih mest, kar pomeni 61 odstotkov vseh merilnih naprav na območju Elektra Ljubljana.

Uspešno poslovanje

Rezultate poslovanja v preteklem letu je predstavil izvršni direktor računovodsko-finančnih storitev Marjan Ravnikar. »Družba je tudi v letu 2019 poslovala uspešno in izkazuje čisti dobiček v vrednosti nekoliko manj kot 14 milijonov evrov. Družba je ustvarila nekoliko manj kot 46 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja,« je pojasnil Ravnikar. Investicijska vlaganja so za 8 odstotkov presegla načrtovana. Kljub intenzivnemu investicijskemu ciklu in nekoliko večjim izdatkom v povečani obratni kapital družbe jim je uspelo tudi v preteklem letu zadržati finančno stabilnost družbe. Dodatno so namreč zmanjšali skupno zadolženost. Dodana vrednost na zaposlenega je tudi v preteklem letu presegla 94.000 evrov na zaposlenega. To jo uvršča v vrh najučinkovitejših družb v Sloveniji in tudi širše.

Električne polnilnice za vozila

Novinarska konferenca
Elektro Ljubljana
Stara Elektrarna

Elektro Ljubljana še vedno upravlja največjo mrežo polnilnic za električna vozila Gremo na elektriko. Za storitev, ki je bila deset let brezplačna, so pred enim letom uvedli zaračunavanje. Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave, kljub temu opaža rast e-mobilnosti: »Število uporabnikov naše mreže se je povečalo za skoraj 60 odstotkov. Število sej polnjenja se je sicer zmanjšalo, poraba energije pa se je povečala.« Sistem Gremo na elektriko se širi tudi z vstopanjem novih partnerjev, med njimi so občine in distributerji ter ponudniki storitev polnjenja. Z nekaterimi ponudniki v tujini že imajo sklenjeno partnerstvo, v prihodnosti pa načrtujejo tudi možnost polnjenja v tujini z aplikacijo Gremo na elektriko.

Koronavirus in elektrika

Andrej Ribič je predstavil tudi vpliv epidemije koronavirusa na poslovanje družbe. Ta se kaže v zmanjšanem obsegu del na srednje in nizkonapetostnih objektih, predvsem pa se bo pokazal v prihodnje, saj bodo morali na letni ravni zmanjšati obseg investicij za 2 milijona evrov. Glede porabe električne energije v mesecih epidemije, torej od marca do maja, pa je povedal: »V četrtem tednu sprejetih ukrepov smo zabeležili 18-odstotni upad porabe električne energije predvsem zaradi sprememb v delovnih procesih industrije. Povečala se je poraba v gospodinjstvih in na maloposlovnem segmentu zaradi ukrepov #ostanidoma in hladnega obdobja konec marca.« Sicer pa so med epidemijo zaznali 10-odstotni upad porabe elektrike v primerjavi s povprečno porabo v preteklih treh letih.

Leti, leti štorklja

Lani so začeli okoljevarstveni projekt Leti, leti štorklja in v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic dva štorkljina mladiča opremili s telemetrijskima napravama ter jima sledili na njuni poti v Afriko. Njuno pot je lahko na interaktivnem zemljevidu na spletni strani družbe spremljala tudi širša javnost. »Ornitologi so tako prišli do novih spoznanj o tej vrsti. Štorklji sta se ob odhodu iz gnezda ločili in poleteli vsaka po svoji poti. Spremljali smo usodo štrka Srečka, ki je v Tuniziji poginil, najverjetneje zaradi plastične vrečke. Bela pa je prezimila v Šarm el Šejku in se na presenečenje ornitologov aprila začela vračati proti domu. Trenutno je že nekaj časa v Turčiji,« je povedala Kristina Sever, vodja službe za korporativno komuniciranje. Letos bodo projekt nadaljevali. S telemetrijskima napravama bodo julija opremili dve odrasli ptici. Na posnetku si lahko ogledate, kako je potekalo opremljanje mladih štorkelj z nahrbtniki.

Savus

Foto: arhiv Elektro Ljubljana / Miha Fras