Ob občinskem prazniku občine Hrastnik je župan Marko Funkl po običaju spregovoril o dosežkih in težavah med obema praznikoma. Za Savus je povedal marsikaj zanimivega.
Gospod župan, po navadi je ob občinskem prazniku čas, da se ozremo za leto nazaj. Kako ga vi vidite?
Kot leto, ko smo začeli ali nadaljevali zelo veliko projektov. Po drugi strani je bilo to leto z majčkeno več optimizma, kot leto prej. Epidemija v teh dveh letih precej spremenila naše življenje. Če smo bili prvo leto popolnoma zaprti, lansko leto delno zaprti, je trenutno stanje z epidemijo dokaj optimistično. Med ljudmi ni čutiti slabe volje. To se začenja poznati tudi pri odnosih, kar je zelo pomembno. Če vsi optimistično zremo naprej, je veliko lažje delati, kot če smo vsi zaprti in živčni ter depresivni. Smo v obdobju po državnozborskih volitvah, ko se ljudje majčkeno bolj sproščeno počutimo in mislim, da je to dobra podlaga za optimizem.
Kaj ste na Občini naredili v zadnjem letu?
Na Občini smo zaključili kup papirologije. Vesel sem, da smo končno začeli urejati obrtno cono v Hrastniku, da smo pred nekaj meseci nadaljevali z naložbo v kanalizacijo. To sta za občino Hrastnik dva izjemno pomembna kohezijska projekta, kjer smo glede na število prebivalcev najboljši v Evropi po črpanju evropskih sredstev. Smo tik pred začetkom urejanja energetske sanacije zdravstvenega doma in enote vrtca Sonček z evropskimi sredstvi. Zaključili smo obnovo tartanske steze, kar je pomembna pridobitev. Ko se zapeljem v športni park, vidim, da več ljudi teče. Če je razlog za to boljša infrastruktura, če se bo več ljudi rekreacijsko ali bolj resno ukvarjalo s športom, je bila to zelo upravičena naložba. Letos nameravamo odpreti še dve pešpoti. Skrb za zdravje mora imeti v naši občini velik pomen. Ena pešpot je pot Srečno, ki jo odpirajo štiri občine. Zaenkrat vsaka zase glede na stopnjo, do katere je urejena. V Hrastniku jo odpiramo 2. julija od Breznega do Ojstrega. Potem je tu še pot brigadirjev, ki jo je lansko leto urejala študentska delovna brigada. To je bila ena tistih akcij, ki mi je zelo blizu. Ljudje veliko bolj cenijo projekte, ki se izvedejo z dobro voljo in pristopom, ko se udeleženci prostovoljno vključijo v delo.
Letos ste uvajali tudi participativni proračun v KS …
Že dve leti nazaj smo v Podkraju začeli z uvajanjem participativnega proračuna. Ekipa v Podkraju je res takšna, kot bi si jo želel v vseh krajevnih skupnostih. Z zelo malo denarja so naredili zelo veliko. Zato, ker se niso zanašali, da bo čisto vse naredila Občina in njeni izvajalci. Res jih moram iskreno pohvaliti. Zdaj so že drugič izbirali projekt s participatornim proračunom, ki smo ga za letos uvedli v vse KS. Pokazali se, da se da. In to me veseli. Veseli me tudi, da smo z majhnimi projekti s participativnim proračunom naredili kup popravkov na otroških igralih. Zanimivo je, da so pri izboru krajanov večinoma zmagovala otroška igrala. Očitno je v Hrastniku veliko mladih družin, ki si želijo imeti dobre pogoje za življenje. V zadnjem letu smo odprli tudi veliko igrišče za otroke v športnem parku na Logu, malo tudi s pomočjo gospodarstva. To so vse projekti, ki se jih veselimo.
Konceptualno smo zelo daleč pripeljali, kot prvi v Sloveniji, skupnostno sončno zadrugo. Prepričan sem, da bo to zgodba o uspehu in zgodba, ki jo bodo kopirale številne občine. V tem tednu je bila na obisku občina Koper, ki bo verjetno šla po naši poti. Za projekt se zanimajo še številne druge občine.
Leto, ki je za nami, je bilo zelo, zelo delavno. Gradbinci so zaključili nekaj del, ki bi jih morali že lansko leto, pa jih zaradi pomanjkanja časa niso mogli. Letos se je pridružila še težava z materiali in povišanimi stroški. Smo hkrati v zahtevnem času, investicijsko pa v zelo optimističnem času.
Je kakšna stvar, ki bi jo še posebej izpostavili, ki vam je bila še posebej pri srcu v tem letu?
Ko sem razmišljal, kaj so tiste stvari, na katere sem najbolj ponosen, so to definitivno vsi projekti participativnega odločanja, naslednji projekt pa je vsekakor Sončna zadruga na strehi OŠ Hrastnik.
Jo lahko malce bolj opišete?
Hrastnik postaja neke vrste sončno mesto, če se malo pohecam. Poleg tega, da smo v Hrastniku dobili, ne po naši zaslugi, po zaslugi holdinga Slovenske elektrarne, največjo sončno elektrarno v državi na Prapretnem, na Blatah pa se bo gradila še ena sončna elektrarna, ki bo pol manjša od tiste v Prapretnem, smo se tudi sami odločili za 300kW sončno elektrarno na šoli. Proces ni enostaven, ker orjemo ledino. Je pa zadeva zanimiva, ker bomo pridelali toliko električne energije, da bomo lahko z njo oskrbeli do 40 gospodinjstev. Seveda, plus šolo, plus občinsko zgradbo.
Bazen?
Bazena ne v tej fazi. Ostajamo znotraj območja trafo postaje, kar pomeni, da bo majčkeno laže poračunavanje, saj je zakonodaja kar zapletena.
Kaj pomeni sončna zadruga za občane, ki bi se želeli vključiti vanjo?
Na približno en megavat letne porabe je prispevek v zadrugo okrog 150 evrov. Povprečna gospodinjstva porabijo med 3-5 MW ur letno. Mi si želimo, da bi se čim več ljudi odzvalo. Strošek investicije se povrne že v dveh letih. Do 15. leta prinaša članstvo v tej zadrugi manjši strošek od 20-40 evrov mesečno. Po 15 letih, ko se odplača kredit, je strošek resnično majhen, v primerjavi s sedanjim, skoraj zanemarljiv. Življenjska doba sončne elektrarne je 25 let. Prepričan sem, da je to rešitev za energetsko draginjo in jo bodo posnemale številne občine. Nekatere z energetsko zadrugo, nekatere z energetsko skupnostjo. Nekatere pa z javno zasebnim partnerstvom s še kakšnim podjetjem. Prednost zadruge je v tem primeru ta, da nihče ne zasluži, ni posrednikov. Če pa gledamo javno zasebno partnerstvo, je jasno, da zasebni partner želi imeti donos, tudi državna javna podjetja imajo z zakonom zavezan odstotek donosa. Pri tem primeru pa gre za to, da so položnice čim nižje.
Kaj to pomeni za gospodinjstvo, če danes plačuje za elektriko 70€?
Mi smo izračunali, če je trenutno račun za elektriko 60€ na mesec, omrežnina in poraba, bi bila potem položnica mesečno za 34€ cenejša.
Kaj pa tiste stvari, s katerimi niste zadovoljni v zadnjem letu?
Definitivno nismo zadovoljni z izvedbo nekaterih projektov. Gre predvsem za dinamiko v zvezi z izvajalci projekta, ki imajo resnično veliko dela, ampak so mogoče podcenili to, da je kohezijsko leto, da je država namenila izredno veliko denarja …
… da so županske volitve.
Tudi to, da so županske volitve. Ampak mi smo imel projekte v krajevnih skupnostih podpisane že za lansko leto. Otvoritve nismo tempirali na maj ali junij letos. Žal je tako naneslo. Želel bi si, da bi lahko več stvari zaključili lani. Največji zamiki so pri dokumentacijah. Če začnem s projektom, za katerega sem si iskreno želel, da ga država čim prej zaključi. To je državni prostorski načrt za cesto Hrastnik-Zidani Most. Obeležili smo že 10 obletnico prelaganja papirjev v Ljubljani, žal neuspešno. Gre za enega največjih regijskih projektov. Po zadnjih informacijah naj bi bil v medresorskem usklajevanju, čaka na potrditev nove vlade. Predvideno je, da bi se leta 2023-24 v Hrastniku zgradil most čez Savo, tam imamo na voljo še nekaj kohezijskih sredstev.
Malo kasnimo tudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za dom starejših na Leši. To ne pomeni nič dramatičnega. Tudi za ta projekt sem si želel, da bi že septembra začeli brneti stroji. Zdaj kaže, da bo cesta s komunalno ureditvijo pripravljena. Izvajalci lahko pričnejo delati. Ko bo urejena komunalna infrastruktura in pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko država prične z gradnjo doma.
Postopki tečejo predolgo tudi za gradnjo stanovanjskih enot na Resnici. Poleg teh stanovanj smo v bistvu pridobili investitorja, zamenjali smo eno zemljišče, za gradnjo 14 stanovanj no Novem domu. Na obeh lokacijah smo morali opraviti še lokacijsko preveritev. Z nekaj popravki bodo vse strehe pripravljene na ureditev sončnih elektrarn.
Kaj čaka Hrastnik v naslednjem letu?
Dokončanje platoja za obrtno podjetniško cono, dokončanje kohezijskega projekta kanalizacije, čaka nas gradnja ceste čez Dol, gradnja ceste mimo obrtne cone. Prepričan sem, da Hrastnik čaka tudi začetek gradnje mostu čez Savo, izgradnja prvega krožišča pri Sparu, kjer bo podjetje Spar opravilo tudi večjo prenovo trgovine. Čaka nas tudi začetek gradnje doma starejših občanov na Leši in začetek gradnje Resnice. In upam, da zaključek novogradnje na območju Novega doma. In občina Hrastnik, to je kar ekskluzivna vest, je odkupila površine za parkirišča v naselju Novi Log, kjer bomo uredili 20 do 30 dodatnih parkirišč. Že v tem letu pa načrtujemo, da bomo v območju Novega Loga uredili vsaj 20 parkirišč.
Županske volitve z Markom Funklom ali ne?
Ja. Mislim, da je neresno, če nekdo kandidira samo za en mandat. Župani oddajo svoj odtis, podpis svojega dela, v dveh mandatih. Menim, da bi bilo idealno, če bi bili mandati petletni in bi vsak župan oddelal največ dva.
In nič več?
In nič več, jaz sem vedno govoril, da je moj namen dobiti 2 mandata, maksimum oddelati 3 in potem iti naprej. Sem premlad, da bi dočakal penzijo na občini.
Savus
Foto: Branko Klančar
