Krajevna skupnost nosi ime po Alojzu Hohkrautu, članu zveze komunistične mladine, ki je delal v trboveljskem premogovniku in sodeloval v stavkovnih gibanjih ter znani trboveljski stavki leta 1923. V kraju je poleg rudarske dediščine močan tudi kulturni utrip. Že pred drugo svetovno vojno je namreč začelo delovati sedanje Delavsko kulturno društvo Svoboda Dobrna, ki ga zadnjih deset let vodi Franc Hvala. V okviru društva delujejo pevska in likovna skupina, sekcija za ročna dela, člani pa se povezujejo še v druga interesna združenja.
Vrh slemena, ki skupaj z Mrzlo Drago in Bukovo goro obkroža južni del Trbovelj, nosi ime Retje. Pod njim leži gručasta vas s cerkvijo svetega Križa, prvič omenjeno leta 1545. Na rekultiviranih površinah deponije pepela Prapretno Termoelektrarne Trbovlje ima svoje prostore z manežo in pašniki urejeno Konjeniško društvo Trbovlje. To od leta 1996 združuje ljubitelje konj in konjeništva, organizira tečaje jahanja in različne prireditve.
Včasih so krajani obeleževali krajevni praznik in v sodelovanju s Turističnim društvom Trbovlje pripravljali srečanje Žabjevaščanov, česar pa zaradi različnih vzrokov ne organizirajo več.
TPK
Članek je bil objavljen v majski številki Zasavskega tednika.
