Hrastničan Marko Kavzar se je v septembru že spočil od velikega izziva, ki ga je premagal konec avgusta. Odpravil se je na ultra trail preizkušnjo Ultra Trail Mont Blanc.

Marko Kavzar je v štirih tednih že zbral vtise na to izjemno preizkušnjo. Objavljamo kar njegov pogled na njegovo letošnje tekaško leto, v katerem je bil tek pod največjo goro Evrope njegov vrhunec sezone.

»Priznam, da je bilo to leto zelo naporno predvsem zaradi treningov, ki so se vrstili vsakodnevno, ne glede na vreme. Dež, sonce, veter in sneg mi niso predstavljali nobene ovire, da treninga ne bi izpeljal.

Kakšna tekma je to, pove že sama prireditev, saj se zbere več kot 10.000 tekačev iz celega sveta, ki se udeležijo ene izmed osmih tekem vključno s finalom svetovne serije UTMB. Ker sem bil že leta 2018 udeleženec na UTMB-ju, sem se letos odločil za eno izmed osmih tekem UTMB-TDS.

TDS je gorski ultra trail (153km, 9.400 višincev) s startom v italijanskem Courmayeurju, cilj pa v francoskem Chamonixu. Tek se je začel v ponedeljek, 28. avgusta. Zelo težko sem ga pričakoval. Vreme se je v 29 urah izkazalo v vsej svoji veličini in nam tekmo popestrilo z vetrom, dežjem, soncem in celo s snegom. Mraz, ki nas je spremljal čez celotno dirko, je terjal veliko odstopov. Štartalo nas je 1649 tekačev, v cilj nas je prišlo le 998. Še en dokaz več o težavnosti dirke.

Pomanjkanje spanca, moker do kosti, premražen in predvsem izčrpan sem prvič doživel občutek, da večkrat zaspiš med tekom in te iz spanca predrami drevo, ko se v njega zaletiš. Vedel sem, da hodim po luži, videl jo pa nisem. Dozdevalo se mi je, da vidim ljudi sotekmovalce, krave s kratkimi nogami. Ustrašil sem se telička v podobi medveda. Takrat sem se zadrl, naj bežijo, da je medved, prebudil pa me je smeh nekaterih tekmovalcev, predvsem pa prijatelja, ki me je potem tudi spodbujal, da je postaja že blizu.

Večkrat med potjo sem sam sebi rekel:” A je meni tega treba, nikoli več!”

Neizmerno veselje pa je bilo, ko sem s slovensko zastavo pritekel v cilj. Pozabljene so bile vse tegobe na progi, ostali so samo še lepi spomini. Temu teku sem sam dal ime Adijo pamet.

Rad bi se zahvalil vsem, ki so me podpirali in spodbujali, predvsem pa svoji ženi Klavdiji, ki mi je najboljši suport na svetu.«

Savus

Foto: osebni arhiv


 

Prejšnji članekNa današnji dan: Albert Kramer
Naslednji članekMaistrov Maribor