»Spoštovani državljani, v teh prazničnih dneh vam iz osame pošiljam nekaj za smeh. Morda boste lahko na spletu pri Savusu brali, če le ni preveč bogokletno,« je zapisal zagorski pesnik Vlado Garantini. Objavljamo njegovo pesem o korona nakupih. Seveda ni bogokletna.
Iz Koronatrgovine
/ime trgovine zaradi reklame zamolčano/
Od osme do desete ure
tam smo zbrani veterani, kreature,
dame v letih, lepe, zdrave,
bolj okroglaste postave,
dedci čvrsti, vsi kosmati in brkati,
nihče ne kašlja, smrka, kiha –
to je prava naša garda,
rekel bi »zasavska Varda«.
Lička lepšajo nam maske,
/kot za pusta/,
srčki zgoraj, spodaj rožce,
pentlje, mašne, trakci, čipke,
v barvah mnogoterih –
rdečih, zelenih, modrih, belih.
Da ni dolgočasno, radio Trbole špila,
je tud Orlek na sporedu
/Toten marš, So lipe cvetele/.
Včasih noga kar uide,
veselo miga ti po taktu.
Na sivem asfaltu, na dvometrski razdalji,
zarisane so bele črte,
če prestopiš za tri prste:
»Marš na konec dolge vrste!«
Če še enkrat se zgodi,
rumen karton takoj dobiš,
v tretje pa je konec s tabo:
rdeč karton, adijo, čao.
Ko do vrat pricincaš srečno, napol crknjen:
kontrola mask, razkužilo, rokavice,
voziček-taksi si sposodiš,
slalom z njim po trgovini voziš,
trpaš vanj zelenjavo, hrano, sadje,
čistila, mleko, razkužila, zobno pasto,
čokolado, pijačo, sladila, žajfo.
Taksi, uboga reva,
pod težo, se do tal poseda.
Dovolj za mesec je vsega.
Na blagajni plačaš ceho,
listek dolg je kar dva metra,
a blagajničarka, iz navade, še:
»Je to vse?«
Avantura se konča doma
/vam zaupam, na uho, ni lepo/
denar preklinjam, trgovino,
koronavirus, domovino.
Ko malo si oddahnem, pa:
»Povsod je lepo, ja,
a najlepše je biti doma!«
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus