Pesnik, šolnik in kulturnik Franci Lakovič je te dni dopolnil častitljivih 91 let. Tokrat je rojstni dan dočakal v domu starejših upokojencev Poldeta Eberla na Izlakah. Ob jubileju je priložnostni prispevek napisal njegov stanovski kolega, pesnik Vlado Garantini.
Franci Lakovič je zagledal luč sveta 28. januarja 1930 v Ljubljani, njegovi starši so kot begunci iz Trsta pred terorjem Italijanov našli nov dom v Ljubljani. Njegov brat Vladimir Lakovič je bil pomemben slovenski slikar, tudi taboriščnik.
Franci je bil vseskozi zaveden Slovenec, že med vojno je kot pionirček opravljal razne obveščevalne naloge. Po vojni je bil brigadir na progi Brčko-Banovići, v brigadnem zborniku je imel objavljeno odmevno pesem Preden se predrami jutranja zarja.
Po končanem ljubljanskem učiteljišču je učiteljeval najprej v hrastniški občini, nato v Komendi, večinoma pa na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju. Ob delu je diplomiral na pedagoški akademiji v Ljubljani, iz slovenščine, študiral pa je tudi na slavistiki v Ljubljani.
Vseskozi je bil pomemben kulturnik in literarni ustvarjalec, pesnik, tako v Zagorju, kot v širšem slovenskem prostoru. Bil je tudi nadarjen violinist in dober zborovodja, vodil več otroških zborov in igral violino v zagorskem simfoničnem orkestru.
Predvsem pa je pomemben slovenski pesnik. Svoje pesmi je objavljal v vseh takrat znanih revijah: Borec, Obzornik, Mladina, Pionirski list, Kurirček, Ciciban, Mladi rod /Celovec/, Galeb /Trst/; v radijskih in televizijskih oddajah. Veliko njegovih pesmi je uglasbenih. Nastopal je tudi na veliko proslavah in prireditvah, v okviru Bralne značke je gostoval po šolah širom Slovenije.
Kot učitelj je znal stkati pristne stike z mladimi bralci. Njegove otroške pesmi so bile med takrat vodilnimi slovenskimi pesniki, tudi v berilih slovenskih šol. Za svojo literarno ustvarjalnost je prejel kar precej nagrad. Mladim pesnikom je pomagal pri urejanju njihovih zbirk, pogosto pa je zraven objavil tudi svoje pesmi.
Pesnil je do pozne starosti. Izdal je več pesniških zbirk za odrasle in mladino: Oblaki so rdeči, Temna svetloba, Zarjavele medalje, Pesmi na potepu, Nenavadna trgovina.
Literarna kritika je njegove pesmi zelo cenila, posebno otroške. Pri bralcih, tako mladih kot starejših, je bila njegova lirika priljubljena in so jo pogosto vključevali v različne proslave.
S Francijem sva prijateljevala, literarno neštetokrat skupno nastopala, za njegove rojstne dneve sem napisal več pesmi, ob opaznejših življenjskih jubilejih sem mu podaril tudi kakšno svojo sliko. Ob letošnjem rojstnem dnevu se zaradi korone in doma upokojencev nisva mogla srečati, bo pa še pravi čas za to, upam. Poslal pa sem mu voščilnico z naslednjo vsebino:
Franciju Lakoviču za 91 let!
Ceniš resnico,
bolj kot medalje.
Slovenščino ljubiš
nad vse.
Z violino si sebi in drugim
pričaral veselje,
s pesmijo si
mladim in starim
orisal življenje.
Pesem iskrena
in lepa
preživela bo vek –
bo tvoj spomenik.
/Vlado Garantini/
Dodajamo še eno od pesmi pesnika Francija Lakoviča.
Franci Lakovič
Zarjavele medalje
Medaljo vzel sem iz predala,
oči sem zanjo svoje dal,
da je rjasta postala
sem s prsti svojimi zaznal.
Očistil rjo bom z medalje,
nekdanji lesk bo viden spet,
in skrajšal zrelosti razdalje
do smelih časov mladih let.
Vlado Garantini
Foto: Igor Gošte (ob Lakovičevi 90-letnici, ko so ga presenetili njegovi pesniški prijatelji)
