Dan Zemlje se 22. aprila na svetovni ravni praznuje od leta 1970. Torej je letos »praznovanje« že petdeseto po vrsti. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi.
Naš planet je v 50 letih kljub dnevu zemlje in skrbi zanj vse bolj ranljiv. Na globalni ravni zaradi nesmotrnega izkoriščanja zemeljskih darov in onesnaževanja velikih onesnaževalcev. Seveda ob tem tudi vsak posameznik prispeva svoje k onesnaženosti.
Zato je morda dobro, da vsaj ob Dnevu zemlje pomislimo, da je Zemlja veliko storila za nas. Čas je, da tudi mi storimo kaj zanjo. Čisto vsak lahko npr. ločuje odpadke, odvrže embalažo v smeti namesto ob poti na izletu, premisli, kaj kupuje in kako, preudarno porabi hrano.
April je bil vedno čas večjih čistilnih akcij. Tudi krajevnih, mestnih. Letos zaradi koronavirusa teh ni. Lahko pa samo naredimo čistilno akcijo na našem dvorišču, okrog hiše, na nekaterih poteh, ki nam v teh dneh krajšajo dan. Poberimo smeti in jih oddajmo v smetnjake, kjer jim je mesto. Pospravimo po stanovanju, po hiši. Tudi tako čistimo naš planet. Letos pač ne bo zbranih kupov smeti, saniranih večjih divjih odlagališč, dnevov brez avtomobila … Lahko pa premislimo, kaj lahko mi naredimo za preprečevanje onesnaževanja. Vsak dan.
Mogoče nekaj podatkov, ki jih je za to priložnost zbral SURS:
Podnebne spremembe nastajajo tudi (ali predvsem) zaradi emisij. Emisije toplogrednih plinov so velik problem. Čeprav radi kažemo s prstom na industrijo, je treba vedeti, da gospodinjstva vseeno prispevajo 20% emisij toplogrednih plinov. Med njimi ima največji delež CO2. Ko je že kazalo, da z ukrepi mislimi resno – od leta 2008 so emisije pričele upadati, pa so po letu 2014 ponovno v porastu. Naj ne bo Svetovni dan zemlje samo 22. april. Vsak dan lahko naredimo nekaj zanjo.
Savus
Foto: arhiv Savus