


Ko primerjam sebe v tistem času s hčerkama, je bilo pri meni vse bolj jasno in določeno. Že zelo zgodaj sem se navdušil nad elektrotehniko in potem nisem imel nikoli več pomislekov, da bi izbral kaj drugega. Vedno so me zanimali strokovni predmeti, sedaj mi je žal, da nisem takrat več časa posvetil tudi učenju splošnih, ki me sedaj močno zanimajo in v življenju še kako pridejo prav.
Žal imamo v mladih srednješolskih letih še premalo življenjskih in delovnih izkušenj, da bi vedeli, kje to znanje, ki nam ga takrat podajajo, koristno uporabiti. Zato bi bilo pametno razmisliti, da bi dijaki, potem ko zaključijo maturo, opravili eno leto ali dve prakse v gospodarstvu, nato pa nadaljevali študij na fakulteti. Tako bi spoznali, katera strokovna znanja pri svojem delu potrebujejo in bi imeli na fakulteti veliko večje zanimanje za teorijo, ker bi že vedeli, kje in kako jo uporabiti.
Če povem primer iz lastnih izkušenj: tudi mene znanja iz kmetijstva, poljedelstva in sadjarstva niso zanimala, dokler nisem postal lastnik parcele ob hiši in zasadil prva drevesa. Takrat sem začel raziskovati, spraševati in se učiti ter tudi spoštovati znanje in izkušnje starejših, ki so to pred mano že delali in znali.«

Ko sem sama zaključevala svoje poklicno izobraževanje, sem si želela čim prej zaslužiti svoj denar in razbremeniti starše. Najpomembneje pa mi je bilo, da se mi ne bo treba več učiti. Vendar so se takoj pojavile ovire. Zaradi moje drugačnosti službe zame ni bilo. Moji domači so se precej namučili, da sem dobila službo. To je bilo delo na normo. Zelo kmalu sem spoznala, da bi tudi pri moji drugačnosti prišla prav višja stopnja izobrazbe in bi si lažje služila kruh. Toda v tistem času se z dobrim uspehom v osnovni šoli nisi vpisal na vsako srednjo šolo, kar je danes dostikrat možnost in prav je tako. Velikokrat se šele po osnovni šoli oziroma na višji izkaže, na katerem področju resnično blestiš. Danes mladi res težko dobijo zaposlitev, vendar imajo več možnosti za različna izobraževanja in tudi tu je prihodnost.«

Ko danes pogledam nazaj, pomislim predvsem na to, kako prezgodaj in premlad se moraš odločati o svojem poklicu. V svojem poklicu rudarskega tehnika nekako nisem našel pravih izzivov in želene svobode, zato sem se kasneje odločil za poklic kmeta, v katerem sem se dosti bolj našel.
Mladim maturantom, ki so negotovi pri odločitvi za nadaljnje šolanje in poklic, pa samo sporočam, naj po svetu hodijo brez strahu, z odprtim srcem in glavo, pa jih bo življenje gotovo pripeljalo do pravega poklica.«