razumemo pa ne najbolje, oziroma prepozno.
Samozavest je najpomembnejša moška lastnost
Kaj se zgodi, ko ste socialno tesnobni? Greste na zabavo, srce vam bije. Zakaj? Zabava je ‘pošast.’ Ker vas ocenjuje. Presoja vas in vas postavlja na dno lestvice moči. Ker vas kritizira. In to ovira vaš spolni uspeh.
Narava vas tako kar strogo ocenjuje. In ko vstopite v tako družbeno situacijo, je kot bi se soočili s strašnim zmajem.
In kaj storite? Svojo držo spremenite v sključeno. Pokažete nizko stopnjo dominantnosti: “Nisem grožnja.” Ampak tako ne boste prišli daleč. Kljub temu, da je to ob takšnem soočenju logično.
“Nisem grožnja.” Saj veste, kako gre… če pogledaš kralju v oči, si mrtev. “Nisem grožnja, sem ponižen.”
Kaj pa se ob tem odvija znotraj vas? “Kaj in kako si ljudje mislijo o meni? Sem videti neumen? Šibak? Neroden sem. Sovražim ta prostor. Zakaj se toliko znojim?”
Vse se zdi nekako ponotranjeno in povezano, usmerjeno vase. Ampak to pomeni, da vaš vid ne deluje.
In kaj si reči v takih trenutkih? ‘Nehaj razmišljati o sebi’ ne bo šlo, ker to ne deluje. Ker, če vam rečem, da ne razmišljajte o belem slonu,” boste začeli: “Kak beli slon, kje je beli slon, zakaj beli slon, …”
Ne morete nekomu reči, naj neha razmišljati o nečem, ker se bo ujel v začaran krog. Socialno anksiozni osebi lahko rečete: “Poglejte druge. Opazujte druge ljudi.” Zakaj? Ker če jih boste opazovali, lahko ugotovite, o čem razmišljajo. Razen, če ste strašno slabo socializirani.
In nekateri ljudje res nimajo razvitih socialnih veščin. Zato ne morejo na zabavo, ker se niti predstaviti ne znajo. Kot da jih nihče ni naučil obnašanja.
Takim bi koristila kakšna vedenjska terapija, kjer jih strokovnjak vodi skozi proces, kako manifestirati postopke, povezane z družbeno sprejemljivostjo. Toda večina ni takšnih, večina ima to sposobnost.
Še, če so res introvertirani in zelo nevrotični, lahko običajno precej dobro komunicirajo na štiri oči. Zakaj? Ker nasprotnika opazujejo.
In kadar govorite s skupino ljudi, je to bistvenega pomena. Nikoli ne govorite s skupino ljudi! Ta ne obstaja. Govorite s posamezniki, ti pa vam bodo zrcalili občutke celotne skupine, ker ljudje tako delujemo. Torej, pri pogovoru gledate eno osebo, ki vam sporoča občutke in misli cele skupine. S komunikacijo ‘ena-na-ena’ pa nimate težav.
Tako je precej bolj enostavno. Takoj, ko se osredotočite na drugo osebo ne nase, svojo pozornost usmerite navzven. Uporabite oko, potisnite pozornost navzven in začnite opazovati.
Vklopijo se vsi avtomatski mehanizmi in naenkrat niste več tako nerodni. V nasprotnem primeru, če med pogovorom gledate vstran, pa ne veste, kaj bo naredil sogovornik. Ker na tak način v komunikacijo vnašate motnje, ki so kot slabe strune v melodiji pogovora. Razlog za to pa je, da niste pozorni.
To, kar zaznava vaša desna polovica možganov, ni realno. Situacija pritegne vašo pozornost: “Tole pa ne gre v pravo smer. Tega nočem gledati.”
Narobe! Prav to rabite. To je tista strašna pošast, ki vas lahko požre. Ampak obenem tudi kraj, kjer lahko najdete vse odgovore. Zato je koristno, da svoje nasprotnike poslušate. Povedali vam bodo stvari, ki jih ne veste. To pa je odlično. Kajti, če teh stvari ne veste, verjetno niste najbolj ostroumni. In mogoče vam bo kasneje nekje drugje prav to prišlo prav.
Nasprotnik vam lahko pove, da ste bedak in še kup drugih neresničnih stvari. Ampak, če samo ena stvar od teh drži, je prav, da se odzovete: “Ja, hvala. Mogoče pa bi se res moral malce bolje posvetiti, da to odpravim.”
In v tem je delna razlaga, zakaj je ‘zlato vedno pri strašni pošasti.’ Kot oseba, ki vam preda sporočilo, katerega ne želite slišati.
In ja, težko je. Vendar vas to ne sme zaustaviti.
Borut Kmetič
Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam nudim svetovanje in pomoč pri optimizaciji poslovanja, predvsem z zgoraj navedenih področij. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.
