Januar 1987 je v Zagorje prinesel več kot meter snega, februar pa obilno deževje, ki je trajalo ves teden. Jamska jalovina na odlagališču na Ruardiju se je dodobra namočila, sneg in deževje pa sta »poskrbela” za naravno katastrofo, ki je Zagorjani (niti ostali Zasavci) zlepa ne bodo pozabili. Na odlagališču se je 18. februarja ob 17.45 uri sprožil plaz, širok približno 250 metrov in dolg približno 150 metrov, ki je zasul cesto in porušil več stavb – med njimi tudi tovarno Lisca in številne stanovanjske hiše. Zaradi plazu so morali pristojni evakuirati 21 družin s 53 člani. Plaz je zrušil rudniško kompresorsko postajo, dve večji delavnici, nekaj začasnih objektov in delovno halo tovarne konfekcije Lisca. Uničilo je komunalno infrastrukturo dela Farčnikove kolonije in zasulo cesto Zagorje-Trbovlje na dolžini 50 metrov. Plazenje je prenehalo šele po šestih dneh.

O razsežnostih naravne katastrofe, ki je prizadela Zagorje, zelo nazorno pričajo fotografije, ki so jih v svoji raziskovalni nalogi objavil učenci OŠ Ivana Skvarče (na ogled v fotogaleriji).

Prostovoljci, med katerimi so bili sosedje, prijatelji, mladinci, gasilci in civilna zaščita, so priskočili na pomoč tistim, ki jih je plaz najhuje prizadel. Poleg pripravljanja zasilnih prostorov, kamor so se družine lahko umaknile, in čiščenja ceste, so organizirali tudi denarno pomoč, da bi se prizadeti lahko čimprej postavili nazaj na noge. Pridne so bile tudi delavke tovarne Lisca, ki so v rekordnem času izpraznile tovarno, delo pa nadaljevale v začasnih prostorih.

Danes ni niti sledu več o tem, da se je tam zgodila naravna katastrofa. Na območju, ki ga je zasul plaz, danes stojijo rekreativne površine Evroparka Ruardi.

MD

Foto: arhiv učencev OŠ Ivana Skvarče