Dunja Polonca Guček
Sorry, Francê
Pogrešam gôri zemeljskega malo,
le radovednost me je dol prignala,
in da bi kakšno pesem mi prebrala,
ki jo sodobno je pero skovalo.
Carsko, stari!
Ne, ne poljubljaj mi rok,
smešno je.
Evo petka!
Na, izberi eno,
bile so po evro,
za 20 komplet.
Za vse bi ljudstvo lažje dnarje zbralo,
poetu bi se miloščina dala.
Že nekdaj far in birt sta bolje znala,
kulturo, jezik se je vstran devalo.
Itak, vem,
književnost mi je šla.
Gin-tonik? Joint?
Zakon si,
nasloni se,
ti berem,
tole je zmaga.
A kar mi bereš … ne velja kaj dosti.
Brez rime – kakor velik mož brez tiča.
Brez ritma – hotnica, ki ne da bosti.
Kaj je s tabo?
Rima je passé,
rima rima Rim.
Vse je ritem,
ni hopa cup,
ritem skače,
ima aritmijo.
Sem dolgo upal in se bal fantiča,
ki znal bo dati kaj mesa na kôsti.
Pa grem. Je kakor južina o posti.
Bemu leseno!
Meso ti Julija!
Pišemo dvojko, ne enke.
Bit ≠ forma.
Je story. Je vibe.
Formless vibeful story.
Foto: Srdjan Živulović Bobo / Jadrnica / Razstava Fotke povezujejo
Dunja Polonca Guček, doma iz Spodnjega Loga (ja, okolica Litije) je v svoji predstavitvi zapisala: »Dobri dve leti se družim s sorodnimi dušami v društvu LILA v Litiji. Približno toliko časa tudi spet pišem; strast, ki sem jo morala v času kariere pač brzdati. Zdaj vodim družinsko kavarno Pungrt v Šmartnem pri Litiji in zaradi vladnih ukrepov težav s časom ni več. Za mano je nekaj nagrad z več literarnih natečajev JSKD in drugih, morda omenim šesto mesto za sonet Krokar na lanskem spletnem glasovanju Pesniškega turnirja v organizaciji Založbe Pivec, ki se je na ljubljanskih Dnevih slovenske knjige omedil celo v drugo mesto. Posnetek recitacije je še na YouTube kanalu založbe. O zbirki za zdaj le sanjam, ker je ne želim izdati v samozaložbi, založbe se pa za nove avtorje seveda ne pulijo.«
Današnja pesem Sorry, Francê je objavljena premierno.
