petek, 14 februarja, 2025

Iz te kategorije

V srednjih šolah so se dobro spoprijeli s poukom na daljavo

V srednje šole se bodo jutri po vsej Sloveniji vrnili četrtošolci, dijaki, ki se pripravljajo na maturo. Kako so pripravljeni na njih v zasavskih srednjih šolah smo vprašali ravnateljice vseh treh šol: Jeleno Keršnik, ravnateljico Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje (GESŠ Trbovlje), Marjetko Bizjak, ravnateljico Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje (STPŠ Trbovlje) in Aljašo Urbanija, ravnateljico Srednje šole Zagorje.

GESŠ Trbovlje

Kako ste se v šoli pripravili na »sprejem« četrtošolcev?

Jelena Keršnik: V šoli bodo potekale priprave na obe maturi pri predmetih, kjer so tako dijaki kot učitelji ugotovili, da bi jim nekaj ur pouka v živo prišlo prav, za druge predmete pa so bili enotnega mnenja, da pouk na daljavo poteka dovolj dobro in srečanja v živo niso nujna. Razhajanj med mnenjem enih in drugih skoraj ni bilo, upoštevati pa je bilo potrebno tudi zdravstvene omejitve na obeh straneh. Torej smo najprej anketirali dijake o tem, kje želijo pouk v živo in kje na daljavo in tudi o vsebinah, ki bi jih radi predelali v živo. Nato je bil pripravljen urnik, ki je upošteval čas za prihod od doma do šole (in nazaj), saj večina pouka še vedno poteka na daljavo. Izkazalo se je, da je namreč za priprave na maturo pouk na daljavo primeren, dijaki pa imajo več manevrskega prostora in si čas, namenjen učenju, lažje prilagodijo. Res pa je tudi, da se naši učitelji maksimalno trudijo, spodbujajo maturante in so jim na razpolago.

Ko je bil urnik znan, so se dijaki prijavili k posamezni uri, da smo preverili, ali bodo predvideni prostori zadoščali. Če bi bilo prijavljenih preveč, bi v urnik za pouk v šoli dodali še po eno skupino.

Hkrati pa so v šolski stavbi potekala pripravljalna dela: premeščanje miz in stolov v učilnicah in drugih prostorih, lepljenje talnih oznak, opozoril za higienske ukrepe, nakup razkužil, montaža dozirnikov za razkužila, … in seveda čiščenje šole. Potrebno je bilo pripraviti protokole za zaposlene in za dijake.

Kako poteka pouk od doma, s kakšnimi težavami so se spopadali profesorji, dijaki, starši?

JK: Učitelje, dijake in starše lahko le pohvalim, saj so se vsi potrudili in izkazali veliko mero razumevanja. Če je kateri od dijakov »zaspal« in ga nikakor nismo mogli »zbuditi«, smo kontaktirali starše in po navadi je to zaleglo. Eni in drugi so bili zelo kooperativni. Za vse dijake, za katere smo izvedeli, da imajo težave s tehnologijo, smo poskusili poskrbeti. Še isti dan, kot smo izvedeli za težavo, je dijak (oziroma njegovi starši) lahko prevzel šolski prenosnik, nekaj časa je bilo potrebno počakati le na modem s paketom prenosa podatkov, ki ga je zagotovil Zavod RS za šolstvo. Menim pa, da je velika mera potrpežljivosti in vzajemne spodbude pripomogla k temu, da je pouk na daljavo potekal tekoče.

Ko smo imeli 13. 3. 2020 delovni sestanek za pripravo na pouk na daljavo, za katerega smo sprva mislili, da bo potekal le 14 dni, sem kolektiv spoznala s popolnoma novega zornega kota. Ena sama besedica, ki bi izražala slabo voljo, ni bila izrečena, nihče ni izpostavil enega samega problema. Nihče se ni izgovoril, da doma nima možnosti dela na daljavo … Nobenemu ni bilo težko obnoviti znanje o uporabi spletnih učilnic. Seminar za te veščine smo imeli pred 10 leti in le manjši delež kolektiva jih je uporabljal. A moj strah je bil odveč. Tudi tisti, ki so si bili s tehnologijo precej tuji, so v roku enega tedna uporabljali videokonference in vse druge načine pouka na daljavo. Kolektivu se na tem mestu iskreno zahvaljujem in jim čestitam.

Anketa med dijaki je pokazala, da pouk na daljavo teče dobro. Težave z organizacijo časa so imeli predvsem nižji letniki, mnogi četrtošolci pa so zapisali, da jim ta način celo bolj ustreza. To je bilo pričakovati, saj so starejši dijaki bolj vešči tehnik učenja, bolje poznajo svoj učni slog. A tudi tisti, ki so porabili za učenje veliko več časa, kot prej, so bili s potekom pouka večinoma zadovoljni.

Največji izziv za učitelje je bilo podajanje povratne informacije dijakom in pregledovaje njihovih izdelkov. Dijaki so pričakovali hitre odzive učiteljev, a sočasna komunikacija s 15, 20 ali 30 dijaki ne poteka hitro, saj je vsakemu potrebno podati izčrpno individualno povratno informacijo, da je ta učinkovita. Povprašajte dijake, ob katerih urah dneva so komunicirali z učitelji. Anketa kaže, da se je delovni dan učitelja v prvem tednu pouka na daljavo podaljšal v povprečju za 4 ure in pol, trenutno pa je za 3,5 ure daljši kot pred epidemijo. Seveda pa večina učiteljev več ne loči med vikendom in delovnim dnem.

No, tu so tudi dijaki, ki jih moti, da ima učitelj videokonferenco v času kosila, to je npr. ob 12.00. Spomniti jih je bilo treba, da bi bili ob tem času sicer v šoli in da bi kosilo imeli šele po pouku. Delovni ritem dijakov smo skušali ohraniti, saj bo sicer povratek v šolske klopi težji.

Kaj dobrega ste lahko kot šola potegnili iz te izkušnje?

JK: Predvsem smo vsi napredovali v uporabi IKT in v obvladovanju orodij za delo na daljavo. Postali smo inovativni, naučili smo se, da obstajajo tudi druge poti, le najti jih je treba. Mislim, da smo gradili na medsebojnem zaupanju in da je to sedaj močnejše. Ugotovili smo, da zmoremo več, kot smo si mislili. Pouk na daljavo težko v celoti nadomesti pouk v živo. Čeprav gre za razlago teorije, je fizična prisotnost pri komunikaciji potrebna. Še posebej nižji letniki potrebujejo več neposrednega stika.

Kako boste organizirali individualne ure, če bodo potrebne?

JK: Točno tako – individualno 😊. Učitelji bodo predloge za morebitne individualne ure posredovali razrednikom. V sodelovanju s svetovalno službo in oddelčnim učiteljskim zborom bomo naredili načrt komu in kako pomagati.

Boste skušali maturantom nekako pričarati vsaj delno nadomestilo za maturantski ples in zaključek šolanja?

JK: Naši maturanti so svoj maturantski ples izpeljali 29. 2. 2020. Žal ta generacija ne bo imela običajnega slovesa od šole, saj ukrepi še vedno veljajo. Vseeno pa bodo podeljena priznanja šole, vpisali se bodo v zlato knjigo in če bo le izvedljivo, bomo poskrbeli še za kakšno presenečenje.

STPŠ Trbovlje

Kako ste se v šoli pripravili na »sprejem« četrtošolcev?

Marjetka Bizjak: V skladu s higienskimi priporočili NIJZ in navodili MIZŠ. Vse bo zelo drugače, a vsi smo vendarle isti. Tega ne gre pozabiti.

Kako poteka pouk od doma, s kakšnimi težavami so se spopadali profesorji, dijaki, starši?

MB: Pouk od doma je le v manjši meri lahko ustrezno nadomestilo pouka v šoli, saj mu manjka zelo pomemben element – druženje, ki je pri mladostnikih tako pomembno. Težave so bile zelo različne: tehnične smo še najprej rešili. Pri dijakih se je pripravljenost delati na daljavo menjala – težko je namreč vzdrževati stalno tovrstno kondicijo. Nekateri pa so bili nad novim načinom navdušeni. Večina seveda ne, dobro prepoznavajo prednosti pouka v šoli. A po dveh anketah, ki smo jih izvedli, smo lahko zadovoljni – v takih nenaravnih razmerah smo se približali optimumu. Dijaki so bili tudi kritični in so povedali, kaj se jim zdi dobro in kaj ne. S tem so nam zelo pomagali pri našem delu. Učitelji so delali zelo veliko. Naslednje leto pričakujemo popravek normativov, če bo pouk še vedno, čeprav samo deloma, tekel na tak način. Mislim, da nam večina staršev zaupa.

Kaj dobrega ste lahko kot šola potegnili iz te izkušnje?

MB: Predvsem se seveda toliko bolj zavedamo, kako pomembno in zares nenadomestljivo je delo učitelja. Se je pa vsak od nas zagotovo naučil veliko novega – od obvladovanja tehnike do iskanja novih didaktičnih rešitev. In stika s posamezniki, čeprav samo po elektronski poti, je bilo zelo zelo veliko. Morda smo se celo nekoliko bolje spoznali. Zagotovo je vse to dodana vrednost, ki bo pomagala pri vrnitvi v šolo.

Kako boste organizirali individualne ure, če bodo potrebne?

MB: Vsak dijak osebno bo obveščen o terminu. Prilagajati se bomo morali prostorskim in kadrovskim zmožnostim, saj bo istočasno še vedno potekal tudi pouk na daljavo.

Boste skušali maturantom nekako pričarati vsaj delno nadomestilo za maturantski ples in zaključek šolanja?

MB: Slovesna podelitev spričeval poklicne mature in zaključnega izpita ter podelitev priznanj šole, kot smo jo poznali, nam bo zagotovo zelo manjkala. Tudi konferenca TRiii je vsako leto v maju ponosno predstavljala prikaz znanja in inovativnosti naših dijakov – to je bil praznik šole! Dijakov, učiteljev – pa tudi staršev. Seveda pa iščemo rešitve … Morda bodo tudi dijaki prispevali kakšno idejo!

Srednja šola Zagorje

Kako ste se v šoli pripravili na »sprejem« četrtošolcev?

Aljaša Urbanija: V našo šolo se poleg dijakov maturantov (zdravstvena nega, ekonomski tehnik, gastronomski tehnik), vračajo tudi dijaki zaključnih letnikov programa trgovec, gastronom hotelir in pomočnik v biotehniki in oskrbi. Vstopati v povsem prazno šolo je bil zelo nenavaden občutek, zato se veselimo postopnega odpiranja šol. Ugotavljamo, da se bo pri nas velika večina dijakov udeležila priprav. Zavedamo pa se tudi odgovornosti, da bomo zagotovili varno vračanje v šolo in bomo ravnali v skladu s priporočili NIJZ. V šoli smo počistili prostore, učilnice pripravili za manjše skupine dijakov, prostore opremili z navodili za varno ravnanje in oblikovali protokol za vstopanje in gibanje v šoli.

Kako poteka pouk od doma, s kakšnimi težavami so se spopadali profesorji, dijaki, starši?

AU: Pouk na daljavo poteka že dva meseca. Na takšno obliko dela nismo bili pripravljeni, smo se pa zelo hitro odzvali. Poučevanje na daljavo zahteva veliko truda od vseh in dobro opremljenost s tehnologijo. Nekatere dijake je bilo potrebno še posebej motivirati za sodelovanje. Ugotavljali smo tudi, da vsi dijaki nimajo računalnikov, da si doma računalnike delijo s sorojenci ali starši, ki so prav tako delali na daljavo. V takšnih primerih smo dijakom posodili šolske računalnike. Tudi za starše je bilo učenje na daljavo brez dvoma zelo naporno, res pa je, da so dijaki že starejši in bolj samostojni pri delu za šolo. Vloga staršev je bila predvsem v spodbujanju in motiviranju dijakov za učenje. Učitelji pa so bili zelo obremenjeni, ker je oblikovanje gradiv, dodatna razlaga, iskanje najprimernejšega načina dela in posredovanje povratnih informacij posameznim dijakom zahtevalo veliko časa.

Kaj dobrega ste lahko kot šola potegnili iz te izkušnje?

AU: Izkoristili smo dobre strani pametne tehnologije. Učitelji so pripravili veliko didaktičnih gradiv, posnetih predavanj, ki jih bodo lahko uporabili tudi v prihodnje. Že po dveh tednih smo naredili anketo med učitelji in dijaki, ker smo želeli izvedeti, kako se počutijo, kakšne težave imajo. Ugotovili smo, da dijaki zelo pogrešajo neposredno razlago učitelja, osebni stik, komunikacijo v živo in seveda svoje sošolce.

Kako boste organizirali individualne ure, če bodo potrebne?

AU: V šoli bodo v naslednjih dveh tednih potekale priprave na poklicno maturo in zaključni izpit. Nekateri dijaki nižjih letnikov se bodo v dogovoru s posameznimi učitelji vrnili v šolo in pridobili manjkajoče ocene. Organizirali bomo tudi individualno učno pomoč, ki bo potekala v šoli.

Boste skušali maturantom nekako pričarati vsaj delno nadomestilo za maturantski ples in zaključek šolanja?

AU: V naši šoli smo imeli srečo, da smo izvedli maturantski ples konec februarja, tako da naši maturantje niso bili prikrajšani za to nepozabno izkušnjo. Za zaključek šolanja pa bomo organizirali slavnostno podelitev spričeval s kulturnim programom.

Dijakom sem pred kratkim v nagovoru napisala, da se življenjski izzivi ne zgodijo, da bi nas ohromili, ampak, da bi nam pomagali odkriti, kdo smo. Prepričana sem, da smo se vsi skupaj uspešno spoprijeli z življenjskim izzivom, ki nas je doletel popolnoma nepričakovano in da bodo v sebi odkrili dovolj moči za uspešen zaključek šolskega leta.

Marko Planinc

Foto: arhiv Savus

Isti avtor