Danes goduje sv. Barbara, zavetnica rudarjev. Zagorski pesnik Vlado Garantini se v svoji pesmi Zgodba o Rudlu in Ančki spominja knapovskih časov. V spremnem besedilu je zapisal: »Spoštovani, bliža se god sv. Barbare, 4. december, zaščitnice rudarjev, pa vam v branje pošiljam eno knapovsko, da se bomo še malo spomnili knapovščine, največ se jo pri jamatlonu. Včasih so to svetnico rudarji zelo častili, prirejali povorke in svečanosti, poleg katoliške cerkve še posebno rudarji. Pa srečno Savus!«
Zgodba o Rudlu in Ančki
Rudl je muj kumarat,
sm že povedu, kukr jst, penzjonist,
ub petkah pupone se dubiva pr Penzjonist.
Umakneva se u narbul udročn kot,
ga rukneva en glaš al pa dva.
Narvečkat častm jst k sm sam,
mvoja Marička že doh cajta pučiva na britof,
pa mam zato več gnarja kukr Rudl,
kjer ud knapuskga pezjona žvita dva.
Muj kumarat Rudl je invalid, kripl, sam zase prav.
Kadar ga mejčkn ma, mi use puve,
kuku je blo tist s frpruham u jam:
Jebenti, najekat je bruhnl, tema,
zbudu sm se u špitau u Lublan,
vs pulomlen, brz jenga učesa,
so me ud hudiča dvobr zrihtal u špitau,
a u jamo nism več smeu, zarad učisa,
du pezjona sm na holcplac delu.
Zdej sva z mvojo Ančko sama, u sojem kvartir,
utroc so pa u sojih hišah,
k smo jih knapi pu šihtu zidal, na pu zastojn.
Mvoja Ančka je reva, na vuzičk,
učas me komi puzna, jo rihtam kukr utroka,
sm kukr ena baba, pucam, kuham, pjerem, fašem u štacun,
mam dela čz glavo .
Skor usak dan jo pelam pu mest na vuzičk,
ncjat se smehla, pvol pa kukr dujenčk zaspi,
jst jo mam še zmiri rat kukr učas,
čeprov nimam ud ne čist nč.
Večkat prosm, db sej men buh przanesu,
deb ustov pr mučeh, če mi kej spudfali,
bova mogla uba na un svet,
s tem gnarjam na murva u dom, ne žvet ne umret.
Skor zmir mi Rudl iste stvari puve
in pr tem se mu učk na mvokr blešči.
Učasih grem k nima na ubisk,
Ančka misl de sm Toni, nen sin.
Me stisne pr src, na grem rat kje,
čeprov me Rudl durh vab.
Mu rječem, Rudl ti si heroj, za medajlo.
Kukr je tud res.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus