V septembrsko zasedbo Zasavskih pet smo povabili zanimive Zasavke in Zasavce, ki bodo odstrli nekaj svojih razmišljanj o različnih temah.
Naši novi peterici smo za drugi teden zastavili nekaj vprašanj, ki posegajo v njihovo življenje. Odgovori govorijo o njih.
»1. Naštejte in na kratko obrazložite tri stvari, brez katerih si ne predstavljate svojega življenja.
- Koga od sodobnikov ali zgodovinskih zasavskih osebnosti najbolj občudujete?
- Katero knjigo imate trenutno tam, kjer jo radi vzamete v roke?
- Katero glasbo poslušate takrat, ko si zaželite nekaj za svojo dušo?
- Kateri kotiček Zasavja imate najraje?«
Uroš Burgar, ravnatelj OŠ Ivana Kavčiča Izlake
»1. Če to niso osebe:
Morje – ker rad plavam.
Manjša hišna in vrtna opravila – delo me sprošča.
Razvedrilne igre.
- Dr. Janeza Drnovška.
- Poleg strokovne literature kakšno kriminalko.
- Queen.
- Vrhove v zagorski in trboveljski občini.«
Tilen Gavranovič, študent Akademije za glasbo v Grazu in vodja skupine Funk fu
»1. Ker sem študent glasbe si brez nje življenja ne ne morem predstavljati. To se zavedajo tudi pri meni doma, ko vidijo da ne morem skoraj nobene stvari opraviti brez, da bi se v ozadju predvajala glasba. Prav tako morajo prenašati vadenje inštrumenta pozno v noč. Prav tako mi v življenju veliko pomeni šport, katerega poskušam vpeljati v vsakdanji delavnik. In, življenja si ne morem predstavljati brez dobre hrane. Doma imam srečo, da imam mati, ki se rada ukvarja s kuhanjem in imam priložnost poskusiti vedno nekaj novega. Ko pa sem v Avstriji zelo rad sam kuham, vendar žal še ne tako dobro.
- Od zasavskih osebnosti najbolj občudujem Primoža Rogliča, ki je bil tudi razlog, da sem se pred tremi leti tudi sam spravil na kolo. Od takrat pogosteje spremljam kolesarske dirke in kolesarstvo na splošno.
- Nimam neke knjige, ki bi jo redno jemal v roke. V temu trenutku že tretjič berem avtobiografijo jazzovskega trobentača Milesa Davisa. Nanjo me je opozoril prijatelj. Vsakič, ko jo preberem, dobim drugačen pogled na glasbeno obdobje, v katerem je deloval.
- Ko si želim nekaj za dušo, poslušam večinoma jazz glasbo, saj do te glasbe čutim največjo povezanost. Všeč mi je svoboda, ki je prisotna v tej glasbi.
- Kotiček v Zasavju, ki ga imam najraje, je Zasavska Sveta gora, kjer sem bil letos že mnogokrat, bodisi s kolesom ali peš.«
Maja Krajnik, podžupanja Občine Trbovlje
»1. Imam srečo, da sem v življenju obkrožena z ljudmi, ki razmišljajo pozitivno in odprto. To so vsi tisti, ki mi polepšajo dan: družinski člani, prijatelji, znanci, sodelavci. Pa seveda zdravje, brez njega pač ne gre, čeprav ga večkrat ne znamo ceniti. In čas, preživet v naravi. Vsaka minuta, ki jo preživim v naravi, mi daje pozitivno energijo, sprostitev in zagon za nove ideje.
- Zasavju dajejo svoj pečat mnoge znane sodobne in zgodovinske osebnosti, pa naj si bodo to kulturniki, umetniki, športniki, politiki … Vsaka izmed njih si na svojem področju delovanja zagotovo zasluži spoštovanje in občudovanje.
- Ob koncu poletja sem prebrala knjigo Uroša Zupana Trboveljska knjiga, pravkar pa sem spoznala pravljico Želvice avtorice Metke Dolanc.
- Poslušam raznovrstno glasbo, čisto odvisno od časa in razpoloženja. Večkrat si zavrtim stare glasbene uspešnice. Na poti z avtom me največkrat spremljajo dalmatinske pesmi.
- Zasavje ponuja mnogo znanih in skritih kotičkov. Sama se največkrat podam proti Kipam in naprej proti Retju. Kum z veličastnim razgledom pa mi še vedno pomeni nek simbol, ki ga je vredno obiskati.«
Božo Majcen, podžupan Občine Hrastnik
»1. Družina in dom, kjer se popoldan in zvečer ter ob prostih dneh zberemo in preživimo čas skupaj. Pravi prijatelji za druženje, klepet, partijo kart, včasih dopust. Avto, telefon in računalnik pa so nujne tehnične stvari sodobnega časa.
- Z imenom težko izpostavim posameznika; mislim, da so spoštovanja vredni vsi, ki so zanesljivi, pošteni in iskreni.
- Čas za prebiranje knjig najdem večinoma med koriščenjem dopusta. Takrat preberem vse, kar je povezano z zgodovino, NOB. Od tujih avtorjev pa redno prebiram vse, kar mi pride pod roko pisatelja W. E. B. Griffina.
- Z veseljem prisluhnem slovenski narodno zabavni glasbi in koračnicam v izvedbi pihalnih orkestrov.
- Največkrat se odpravim v naravo v smeri Kala, včasih Kuma, na sprehod čez Prapretno, čez stari Hrastnik do Brnice.«
Mag. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje
»1. Otroci niso stvar, to vem, vendar si življenja ne predstavljam brez družine, brez otrok. Otroci me nasmejijo in me vedno opominjajo, kaj v življenju je res vredno in kako je potrebno velikokrat na mnogo stvari pogledati z drugačne, tudi otroške perspektive. Materialne stvari mi bolj malo pomenijo, pa vendar si v tem času ne znam predstavljati, kako bi bilo brez telefona.
- Oseba, za katero bi lahko rekla, da sem jo vedno občudovala, da mi je bila nekakšen zgled že od malih nog, je pokojna gospa Ida Virt. Prepričana sem, da jo vsi »njeni glasbeni otroci« nosimo v srcu na posebnem mestu.
- Pravljice so tiste, ki jih vedno znova in znova prebiram in upam, da to ne mine, ko otroci odrastejo. V pravljicah so skrita sporočila, ki jih lahko preslikamo v realno življenje. Pravljice Svetlane Makarovič niso le za otroke, oni jih le drugače razumejo, so pa lahko zrcalo odraslega življenja. Pravljice Anje Štefan so enostavno čudovite. Nič kolikokrat pa sem z otroci brala Malega princa ker knjigo Drejček in trije marsovčki. Pred kratkim pa, za svojo dušo, knjigo Za vedno Susann Tamaro, ki se mi je zaradi sloga pisanja vtisnila globoko v spomin.
- Glasba me »odpelje«. In kadar jo potrebujem, ko ni nikogar nikjer, je klasika, rock ali pa kakšna druga zvrst, kjer lahko izvajam svoje pevske sposobnosti. Skratka zelo različno. Trenutno imam v avtu zgoščenko Tori tango.
- Zdaj bo to zvenelo morbidno, vendar grem rada na trboveljsko pokopališče. Tudi na potovanjih si rada pogledam pokopališča drugih krajev, še posebno v tujini, zdi se mi, da je tam posebna energija in neskončno veliko zgodb. Trboveljsko pokopališče pa se mi zdi posebej krasno mesto, s pogledom na dolino in Kumom v ozadju.«
