sobota, 8 februarja, 2025

Iz te kategorije

Zasavskih 5 – O maju, mesecu ljubezni, mladosti in …

Maj povezujemo z različnimi doživljanji in imeni. Mesec mladosti, mesec ljubezni, mesec preizkušnje ljubezni do sebe in sprejemanja, obenem pripravljenosti spreminjanja. V maju se prebuja narava. Zasavskih pet smo vprašali, kako doživljajo maj? Se jim je v tem mesecu kdaj zgodilo kaj lepega, nevsakdanjega, morda tudi žalostnega, nekaj, kar jih je spremenilo?

Janez Malovrh, upokojeni direktor Cementarne, bivši župan Trbovelj, predsednik DU Trbovlje:

Prvi v doživljaj, povezan z majem, sega v moje zgodnje otroštvo, ko sem imel dobra štiri leta. Mami me je namreč peljala do gostilne Plaznik pri »Janezu« v zgornjem Hrastniku, kjer sva počakala, da so po cesti po dolini Bobna prišli partizani. Posebno se mi je v spomin vtisnil partizan, ki je na čelu kolone jahal konja. Tako se lahko pohvalim, da sem bil osebno prisoten, ko so v Hrastnik vkorakali partizani.

V maju smo se otroci vse ljube dni podili po travnikih in gozdu »Na Slepčku« in vedno ušpičili kaj novega. Ob koncu vojne je na travniku nad »Konzumom« ostalo polno razno razne opreme in orožja, kar smo otroci pridno zbirali in smo bili kar pravi vojaki. Meni pa je bil posebno všeč nek konj, ki sem ga kot vojni plen odpeljal domov in sva ga s staro mamo spravila v hlev poleg krave. Bil sem ponosen na svoj plen, močno pa razočaran, ko so po nekaj dneh prišli po njega in ga odpeljali.

Seveda v najstniških letih nisem ušel majskem cvetenju in zaljubljenosti, vsakokrat se je pojavilo kakšno najlepše dekle. A posebej se spominjam gimnazijskih let, ko nam je maj polnil duše in smo sošolci uživali v izrednem sožitju in prelepih mladostnih letih. Pot čez hrib je postajala vse lepša in daljša, saj smo uživali v prelepi naravi.

Morda še to. Bili smo posebna generacija, saj smo na osnovnih šolah opravili malo maturo in se nato vpisali v peto gimnazijo. Ko pa smo končali sedmo, smo zaradi šolske reforme šli v četrto. Bili smo tudi zadnja generacija brez paralelke.

Gimnazija nas je izredno združila. Bili smo odličen kolektiv, ki ga je vodila naša razredničarka profesorica Janežičeva, ki je vsem ostala v srcih kot naša druga mama. Da pa smo bili odličen kolektiv, dokazujemo še po 60 letih od mature, saj se vsako leto ob dnevu mladosti srečamo in se kot babice in dedki razgovorimo o sladkostih in težavah našega že kar dolgega življenja. Upam, da se bomo kljub čudnim časom srečali tudi letos in ne bo treba čakati na drugo srečanje v decembru, ko se dobimo ob dnevu samostojnosti.

Je pa jasno, da je tudi letošnji maj poseben, mislim da podobnega nobeden izmed naš še ni doživel in nam bo prav gotovo ostal v spominu. Gotovo ne bomo pozabili, kako smo po dveh mesecih spet bolj svobodno zadihali.


Maja Petan Majcen, ravnateljica Vrtca Hrastnik:

Iz imena meseca je izpeljano moje osebno ime, čeprav sem rojena meseca septembra in se je to ob očetovi izbiri mamici zdelo nenavadno. Prvega maja, baje, celo godujem, čeprav tega pri nas ne praznujemo.

Mesec maj sem od nekdaj doživljala kot prijeten čas. V osnovni šoli smo na poseben način cel mesec spremljali pot Titove štafete, se pripravljali na praznovanje Dneva mladosti, ki smo ga, v tistih časih veličastno obeležili 25. maja s skupnim nastopom na stadionu. Kasnejša leta sem maj vedno doživljala kot čas, ki prinaša daljše tople dneve, prebujanje in popoln razcvet narave, ljubezen, Življenje. Še danes ga, ob spominih na pomembne življenjske dogodke, ki so se zgodili v majskem času (prva ljubezen, poroka, materinstvo), doživljam enako. Mesec maj je mesec ljubezni, do česarkoli ali kogarkoli že jo gojimo.

Ob obilici dela v službi, sta mi letošnji april in prva polovica maja, ob pripravah na ponovno odprtje vrtca, bliskovito minila. Mislim, da nas je »korona virus« vse zaznamoval na poseben način in bomo čas od zdaj naprej merili »pred in po koroni?« Vsekakor smo/so ljudje v tem času postali bolj previdni, pozorni na svet, ki nas obdaja, ob zavedanju, da prej samoumevne stvari, le- to niso nujno. Morda nas je /bo ta čas napravil strpnejše, saj nam situacija na nek način preprečuje hitenje in narekuje postopnost? Se je mar to moralo zgoditi? Se nam je narava na en način postavila po robu? Zdaj pa je mesec maj, z vso lepoto, ki jo prinaša, odprl vrata novemu in drugačnemu?

Ljubezen ohranjamo v srcu ne glede na mesec v letu, jo čutimo, gojimo, sprejemamo in z našimi dejanji tudi oddajamo. Vsak dan je lahko ljubezen!


Mitja Tori, samostojni podjetnik, basist skupin Orlek in Flora & Paris:

Maj ima v našem družinskem koledarju prav posebno mesto. V maju sem se poročil, svoj rojstni dan v maju pa praznuje tudi starejša hčerka Kaja.

Seveda so to lepi spomini tako na rojstvo hčerke, kot tudi na poroko. Poroko sva imela v Murski Soboti, od koder prihaja žena, fantovščino pa v Izoli, kamor smo hodili s prijatelji v najstniških in študentskih časih vsako leto dopustovat.

Maj za našo družino pomeni tudi začetek turistične sezone, saj običajno gremo za prvomajske praznike na morje v Izolo ali pa se za nekaj dni odpravimo v tujino. Ta sicer kratek dopust včasih prekinem zaradi koncerta z Orleki, za kresovanje.

V mesecu maju postaja toplo in se že začne tudi sezona koncertov na prostem, katerih se vedno zelo veselim. Takrat je največ študentskih zabav. Na teh koncertih se zbere več tisoč študentov in je občutek veselja prihajajočega se toplega poletja in konca šolskega leta prav poseben. To so predvsem Majske igre ali pa ŠKISova tržnica v Ljubljani ter Lampiončki v Mariboru, kjer bi morali letos igrati z Orleki. Letos bi bila namreč 40. letnica Lampiončkov, ampak so bili zaradi koronavirusa prvič odpovedani. Upam, da bomo lahko 40/41 letnico Lampiončkov obeležili s koncertom prihodnje leto.


Irena Ule, kmetica, predsednica Zveze kmetic Slovenije:

Maj je zame najlepši mesec. V tem mesecu praznujem osebni praznik, ni pa to  edini razlog.

Zelo uživam, kadar sem lahko v naravi. Rada opazujem travnike, ki se prebujajo in vse tiste pisano, zanimivo cvetje. Prav tako v vrtu opazuješ, kako rastejo tvoji posevki. Nekako se vse »bujno« prebuja. Tudi sončni dnevi so v maju, sonce topleje greje … Nekako mi da maj neko novo energijo.

Tudi nekateri dogodki so vezani na maj. V tem mesecu sem postala mati, babi … Tako so ob meni osebe, ki jih imam neizmerno rada. V preteklosti sem se večkrat jezila, saj nisem nikoli mogla praznovati osebnega praznika, kajti vedno je bilo na moj dan lepo vreme in tako smo vedno silirali in sem ga morala preživeti delovno. Ko je bilo opravljeno, pa je bilo zadovoljstvo še večje … Maja se vse ogreje, da nov zagon in tako se zgodi kup lepih stvari, pa še tiste malo manj lepe gredo boljše …


Marko Zaletel, samostojni podjetnik, predsednik PGD Trbovlje-mesto in Društva radiomaterjev Trbovlje:

Za mene je sedaj mesec maj čisto navaden mesec. Je pa res, da se v tem mesecu, če je vreme pravo, najbolje počutim, super pogoji so za delo zunaj, za kakšne »gradbene« podvige in druge projekt na vikendu, je tudi najboljši mesec za pohode v hribe, tek, kolesarjenje. Ni ne premrzlo, niti ne preveč vroče.

Če pa vseeno pomislim malo za nazaj, pa smo se meseca maja v času šolanja vedno veselili, saj je bil zaključek šolskega leta čisto pred vrati, veliko časa smo preživljali pred šolo, takrat smo tudi po navadi hodili v šolo v naravi, kjer smo se vedno imeli res super. Tudi v srednji šoli smo v tem mesecu, če je vreme res dalo, čas preživljali zunaj. Najbolj zanimivo pa mi je vedno bilo, da smo v sklopu pouka telovadbe v srednji šoli obiskovali tudi letni bazen (no, za to je res moralo biti lepo, že dovolj toplo vreme). Pred nami so bili tudi zaključni izleti, v četrtem letniku pa seveda tudi priprave na maturo in pričetek opravljanja mature. Resnično spomini na najlepša leta. Vseeno pa maju sledi še boljši mesec, to je mesec junij, mesec, v katerem se je zaključila šola, šli smo na dopust, na morje, kar pa si v zadnjih letih, zaradi časovne stiske, težko privoščim. No, mogoče pa se letos najde čas, že zato, da porabim turistični voucher. 😊


 

Isti avtor