V Zasavju je nekaj manj kot 3000 gasilcev vsak dan pripravljenih, da ob požaru, naravni ali drugi nesreči priskočijo na pomoč in pri tem tvegajo tudi svoje življenje. Letos obeležujemo 150. obletnico organiziranega gasilstva na Slovenskem in tudi zasavski gasilci se bodo ob tem visokem jubileju udeležili proslav in drugih aktivnosti, ki jih pripravlja Gasilska zveza Slovenije.

Organizirano gasilstvo na Slovenskem se je začelo leta 1869 z ustanovitvijo Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Metlika. Zasavska gasilska društva niso dosti mlajša. Najstarejši še delujoči društvi v Zasavju sta PGD Trbovlje-mesto in PGD Hrastnik-mesto, ki so ju leta 1887 ustanovili kot eno društvo, nato pa ločili. V Trbovljah je organizirano gasilstvo sicer obstajalo že nekoliko prej – PIGD Rudnik Trbovlje so ustanovili leta 1881, a je leta 2016 prenehalo delovati. Najstarejše gasilsko društvo v Zagorju pa je PGD Zagorje-mesto, ki so ga ustanovili v letu 1908 in je lani praznovalo 110. obletnico obstoja.

Klobučar, krojač, sedlar …

Prikaz reševanja z višine. Foto: arhiv GZ Zagorje

»18. septembra 1869 se je na grajskem vrtu v Metliki postrojilo 27 meščanov pred graščakom Josipom Savinškom,« je o prvih organiziranih gasilcih na naših tleh zapisano na spletni strani PGD Metlika. Vsak od njih je moral biti star vsaj 16 let in dovolj močan, da je lahko z drugimi poganjal brizgalno. Prvo organizirano požarno obrambo na slovenskih tleh naj bi med drugim sestavljali trije posestniki, trije kmetje oziroma kočarji, trgovec, gostilničar, trije tesarji, dva dimnikarja, mesar, zidar, kovač, sedlar, klobučar in krojač.

V Zasavju je potrebo po ustanovitvi gasilskih društev v glavnem zanetila industrializacija. Večja podjetja, kot so rudnik, STT, Iskra, so ustanavljala svoja društva, da bi preprečila požare ali pa, da bi zagotovila, da se ti ne bi ponavljali – v Zagorju je prvo gasilsko društvo namreč nastalo po večjem požaru na takratni rudniški separaciji premoga.

Danes se od gasilcev zahteva več kot le zadostna moč, da zmorejo poganjati brizgalno. Zakon o gasilstvu zapoveduje, da mora biti kandidat za prostovoljnega gasilca strokovno usposobljen za gašenje in reševanje ter imeti opravljen izpit za prostovoljnega gasilca, opraviti preizkus znanja ter psihofizičnih sposobnosti, ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje. Moški morajo biti stari med 18 in 63 let, ženske pa med 18 in 55 let. Kdor želi postati poklicni gasilec, mora biti polnoleten, imeti srednjo tehnično ali strokovno izobrazno, opraviti predpisane teste psihofizičnih sposobnosti in ne sme biti v kazenskem postopku ali pravnomočno obsojen za omenjena kazniva dejanja. Po sklenitvi delovnega razmerja mora v roku 18 mesecev zaključiti tudi izobraževanje za poklicnega gasilca v gasilski šoli in opraviti strokovni izpit.

Prostovoljni in poklicni

Gašenje in reševanje ob požarih nista edini zadolžitvi slovenskih gasilcev. Njihove naloge obsegajo tudi varstvo pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve. Njihovo delovanje poleg Zakona o gasilstvu med drugim urejajo tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakon o varstvu pred požarom, Zakon o društvih ter Zakon o varstvu pred utopitvami.

V Zasavju danes delujejo tri gasilske zveze: GZ Hrastnik (s sedežem na Cesti 1. maja 55 v Hrastniku), ki ji predseduje Timotej Funkel, poveljuje pa Slavko Draksler, GZ Trbovlje (Savinjska cesta 35, Trbovlje), katere predsednik je Tone Fakin, poveljnik pa Uroš Češnjevar, in GZ Zagorje (Cesta Borisa Kidriča 11a, Zagorje), ki jo vodita predsednik Ivan Potočnik in poveljnik Marko Bokal. Enakovreden gasilskim zvezam je bil tudi Gasilski zavod Trbovlje, edina poklicna gasilska enota v Zasavju, ki pa je trenutno v likvidaciji, direktor Matjaž Lapi pa likvidacijski upravitelj.

Gasilci na tekmovanju Memorial Ljubomirja Vutkoviča. Foto: arhiv GZ Zagorje ob Savi

Skupno pod vsemi tremi gasilskimi zvezami v Zasavju deluje 29 gasilskih društev. V Hrastniku so tri industrijska društva in pet teritorialnih, v katerih deluje približno 500 gasilcev: PIGD Rudnik Hrastnik, PIGD TKI Hrastnik in PIGD Steklarna Hrastnik ter PGD Hrastnik-mesto, PGD Dol pri Hrastniku, PGD Marno, PGD Turje in PGD Prapretno. V Trbovljah imajo 627 gasilk in gasilcev, ki so združeni v štiri teritorialna prostovoljna gasilska društva (PGD Čeče, PGD Dobovec, PGD Klek in PGD Trbovlje-mesto) in dve prostovoljni industrijski gasilski društvi (PIGD Lafarge Cement Trbovlje ter PIGD Termoelektrarna Trbovlje).Tako po številu društev kot po številu gasilcev je največja GZ Zagorje, pod okriljem katere je 1837 gasilcev, ki skupaj tvorijo 15 prostovoljnih gasilskih društev: PGD Zagorje-mesto, PGD Čemšenik, PGD Čolnišče, PGD Izlake, PGD Kandrše, PGD Kolovrat, PGD Kotredež, PGD Loke, PGD Mlinše, PGD Padež, PGD Podkum, PGD Ravenska vas, PGD Šentlambert, PGD Tirna in PIGD Eti Izlake.

Ogenj v strehi

Foto: MD

Medtem ko imajo v Hrastniku in Zagorju zgolj prostovoljne gasilce, v Trbovljah že več kot 40 let delujejo tudi poklicni gasilci. Poklicno gasilstvo v Trbovljah se je začelo leta 1968, ko so pri PGD Trbovlje-mesto organizirali poklicno jedro, ki je zagotavljalo prvo stalno dežurno službo. Poklicno jedro je sčasoma preraslo v poklicno gasilsko enoto Gasilski zavod Trbovlje, ki so ga ustanovili januarja 1993, uradno pa je začel delovati leto kasneje. Leto 150. obletnice organiziranega gasilstva na Slovenskem je trboveljskim gasilcem prineslo nemalo gorja, povezanega z reorganizacijo gasilstva. Spomladi je namreč trboveljska županja Jasna Gabrič napovedala, da ukinjajo Gasilski zavod Trbovlje, a s tem, je obljubila, ne ukinjajo poklicnih gasilcev. Večino teh, je takrat povedala, bi prezaposlili v PGD Trbovlje-mesto s poklicnim jedrom in tako ustvarili podobno situacijo kot pred štirimi desetletji. »Če v drugih občinah to deluje, zakaj ne bi pri nas?« svojo odločitev zagovarja županja. Situacija v Trbovljah še vedno buri duhove – po spletu krožijo anonimna pisma, odnosi med poklicnimi gasilci in županjo ter prostovoljnimi gasilci pa so se precej ohladili.

Kljub nesoglasjem pa slovenski gasilci letos slavijo. Poleg 150. obletnice PGD Metlika in s tem organiziranega gasilstva na Slovenskem praznujejo tudi 50. obletnico delovanja Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki in 70. obletnico ustanovitve Gasilske zveze Slovenija. V začetku septembra so tako v Metliki pripravili slavnostno sejo in svečan mimohod gasilcev, na katerem so sodelovali tudi gasilci iz Zasavja. Novembra jih čaka še slavnostna akademija v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Martina Drobne

Naslovna fotografija … Foto: arhiv Savus