Ustanovitelj in dolgoletni vodja mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček se je rodil v Dolnjem Zemonu, v Trbovlje pa je prišel kot ubežnik pred fašizmom. Pred prihodom v rdeče revirje je končal izobraževanje na goriškem učiteljišču.

Mladost in šolanje

Avgust Šuligoj se je rodil 19. novembra 1900 v Dolnjem Zemonu učitelju Ivanu Šuligoju in mami Mariji (rojena Vatovec). Osnovno šolo je obiskoval v rodnem kraju in Ilirski Bistrici, slovensko gimnazijo v Gorici, učiteljišče od leta 1916 v Ljubljani, kamor se je umaknil pred vojno. Leta 1920 je maturiral na učiteljišču v Gorici. Služboval je kot učitelj v Slovenskem Primorju (Nadanje selo, Šembije, Knežak, Ostrožno Brdo). Leta 1927 se je moral zaradi narodno zavednega prosvetnega delovanja (član Pevskega zbora Učiteljske zveze Julijske krajine, vodja mladinskih in odraslih pevskih zborov) umakniti v tedanjo Jugoslavijo.

Učiteljevanje in vojna

Kratek čas je bil učitelj v Retečah pri Škofji Loki, še istega leta se je preselil v Trbovlje. Od leta 1930 do 1941 je bil umetniški in organizacijski vodja mladinskega pevskega zbora, od 1932 imenovanega Trboveljski slavček. Prve dni po okupaciji 1941 je bil aretiran, zaprt v Celju (Stari pisker), junija so ga izselili v Srbijo (Paraćin). Konec 1944 je prevzel pevski zbor JLA Franc Rozman v Zemunu, v začetku leta 1945 za kratek čas pevski zbor JLA Srečko Kosovel v Beogradu,  istega leta se je vrnil v Slovenijo.

Povojna kariera

Od 1945 do 1946 je bil referent za mladinsko glasbo pri Ministrstvu za prosveto slovenske vlade, potem referent za glasbo pri PNOO Ajdovščina, od 1947 do 1949 predmetni učitelj glasbe na gimnaziji v Stični.

Ob ustanovitvi Mladinskega pevskega zbora Slovenske filharmonije 1949 je prevzel njegovo vodstvo, leta 1952 je bil invalidsko upokojen. V letih 1963–1964 je bil še honorarni pedagoški svetovalec pri Zavodu za prosveto in pedagoško službo v Trbovljah.

Trboveljski slavček

Šuligoj se je na vodenje zbora že pred prihodom v Trbovlje pripravljal s kombiniranjem študija socialnih razmer in problematike mladinskega zborovskega petja. Hospitiral je pri slovečih mladinskih zborih v tujini (Rim, Pariz, Ženeva, Dunaj, Praga) in kritično razbiral prednosti in pomanjkljivosti dela pri njih. Proučeval je glasovni razvoj s fizioloških in psiholoških vidikov pri mladini od 8. do 17. leta ter zgradil smernice za najugodnejše umetniške in glasovno razvojne rezultate, ki jih je v zboru uresničeval. Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode je ustanovil v Trbovljah leta 1930 in ga vodil do začetka druge svetovne vojne. Zbor se je kasneje preimenoval v Trboveljski slavček, zanj pa so pesmi ustvarjali znani in cenjeni jugoslovanski skladatelji, npr. Emil Adamič.

Dosegel je umetniško raven, kakršne v slovenskem mladinskem petju še ni bilo. Trboveljski slavček je bil prvi evropski zbor, katerega petje so po radijskih valovih neposredno prenašali v ZDA. Z zborom Trboveljski slavček je opravil mnogo turnej po Sloveniji in Jugoslaviji, med drugim so leta 1933 gostovali na Dunaju in na Češkem, leta 1936 so v Pragi peli na mednarodnem kongresu pedagogov, leta 1938 so gostovali v Bolgariji.

Sofija

Tedaj so Šuligoja povabili na poldrugomesečno bivanje v Sofiji. Šuligoj je nakazal pot k umetniški poglobitvi tehnično že visoko razvite bolgarske mladinsko-pevske vzgoje. Na teh osnovah je 1947 zrasel osrednji bolgarski mladinski pevski zbor Bodra smjana, kasneje eden vodilnih na svetu.

Izjemno vpliven glasbenik

S svojimi izrednimi sposobnostmi za glasbeno oblikovanje si je Šuligoj pridobil po izvajalski, organizacijski in pedagoški strani odločilne zasluge za umetniški prerod slovenskega mladinskega petja med obema vojnama. Mednarodna kritika je Trboveljskemu slavčku priznavala enakovrednost z vodilnimi evropskimi mladinskimi zbori ali celo prednost pred njimi. S temi uspehi je Šuligoj ustvaril temelje za razcvet nove, umetniško polnovredne mladinske glasbene literature v slovenskem in jugoslovanskem prostoru in za vznikanje drugih mladinskih zborov.

Organiziral in dirigiral je nastope mladinskih zborov leta 1934 v Ljubljani (prvi slovenski mladinski zborovski festival), 1947 v Stični, 1951 v Velikih Laščah, 1952 v Dolenjskih Toplicah, 1964 v Trbovljah (do nastopa ni prišlo). Pripravil je tudi podobne prireditve za odrasle zbore.

Je avtor priročnika Mladinsko zborovsko petje (1963). Pisal je članke v različne edicije, tudi tuje, zbornike, zbirke pesmi, predgovore.

Avgust Šuligoj je umrl 21. junija 1984 v Trbovljah.

Savus

Foto: CZ.si

Viri in literatura

Rafael Ajlec: Šuligoj, Avgust (1900–1984). Slovenska biografija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013

Roman Rozina: Zasavski rokovnik. Zagorje ob Savi, RCR, 2006

Roman Rozina: V tri krasne: vodnik po Zasavju. Zagorje ob Savi, RCR, 2013

Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Celjskozasavski.si, 2017