V torek, 14. januarja, je v Zlati dvorani Narodne galerije potekala javna predstavitev projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Gre za vseslovenski projekt, v katerem je do sedaj sodelovalo 21 občin, med njimi tudi Občina Trbovlje.
Cilj projekta je vpeljava standardiziranega sistema podatkov za omogočanje fizične in digitalne dostopnosti. Projekt financira Ministrstvo za infrastrukturo, izvaja pa ga Geodetski inštitut Slovenije. Na predstavitvi je bil tudi predstavnik Beletrine, ki kot partnerica projekta skrbi za spletno dostopnost, ter predstavniki Agencije za varnost v prometu, Geodetske uprave RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavniki lokalnih skupnosti in ranljivih skupin, ki so v projektu aktivno sodelovali. Predstavitev, ki je bila fizično dostopna za vse ranljive skupine in tolmačena v znakovni jezik, je vodila Andreja Čokl.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v svojem nagovoru poudarila, da se stvari da premikati na bolje. Po podatkih organizatorjev projekta živi v Sloveniji 170.000 invalidov, kar predstavlja 8,5 % celotne populacije, kljub velikim potrebam pa multimodalna mobilnost ni samoumevna.
»S projektom se nadaljuje velik izziv za našo celotno družbo, kako vključiti skupine prebivalstva, ki so žal odrinjene na rob. Zavedati se moramo, da tem ljudem pripada njihovo mesto v družbi, saj smo ena sama skupnost, ki stremi k lepši in boljši prihodnosti,« je sklenila ministrica Bratušek.
Invalidi skupaj z ostalima ranljivima skupinama, vključenima v projekt, to so otroci in starejši, predstavljajo 45 odstotkov celotne populacije. Pomembnost integracije v družbo je poudaril tudi Varuh človekovih pravic, Peter Svetina, ki se predstavitve sicer ni mogel udeležiti, a je v govoru zapisal, da »je enakopravno vključevanje ranljivih skupin v družbo rana, ki jo celimo počasi, a vztrajno.« Izrazil je željo, da bi se projekt sčasoma razširil na celotno Slovenijo.
Tudi Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v svojem govoru poudaril pomen tovrstnih projektov. »Morda je omogočanje multimodalne mobilnosti res naporno in finančni zalogaj, a je mnogo lažje kot odpravljanje drugih ovir, ki so lahko tudi v glavah,« je sklenil.
Vodja projekta Roman Rener je predstavil projekt. V njem je v testni fazi sodelovalo 21 občin, to je približno 700.000 prebivalcev. Iz zbranih podatkov, je povedal Rener, bodo lahko nastale tiskane in spletne karte dostopnosti, pa tudi mobilne aplikacije. Projekt bodo nadaljevali nadaljevali z vključitvijo novih občin in ranljivih skupin ter z vzpostavitvijo participatornega vzdrževanja podatkov, ki jih bodo pošiljali predstavniki ranljivih skupin s terena. Ena izmed občin, ki so bile vključene v projekt, je tudi MO Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni je v svojem govoru pohvalil spletni vidik projekta. Zbrane podatke bodo uporabili in tudi v prihodnje sodelovati pri njihovem popisovanju. Ključno se mu zdi, da je podatke zbrala oseba, ki je tudi sama gibalno ovirana, zato bodo res služili svojemu namenu, kar je še en korak v smer napredka, pa četudi je ta počasen.
Svoje izkušnje so predstavili trije predstavniki ranljivih skupin. Ustanovitelj in vodja projekta pridem.si Aljoša Škaper je povedal, da je začel po poškodbi raziskovati, kam sploh še lahko gre, in ugotovil, da baza podatkov o dostopni infrastrukturi sploh ne obstaja. Gibalno ovirani so namreč podvrženi vnaprejšnjemu iskanju informacij po spletu, kar pa velikokrat ni urejeno. Pri projektu je tudi sam sodeloval kot izvajalec, in sicer je zajemal podatke na terenu, poudaril pa je pomen preverjenih in točnih podatkov. Če takšne podatke zajema oseba, ki je je gibalno ovirana, pri tem še prečeše celotno mesto in vnese vse pomembne podatke. Antun Smrdel, sodelavec Arhiva RS na področju prilagajanja dostopnosti arhivskega gradiva za ranljive skupine ter mentor za analizo spletne dostopnosti za slepe uporabnike pri Beletrini, je poudaril predvsem pomen spletne dostopnosti, saj so informacije na spletu edine, ki so dostopne prav vsem ne glede na oviranost. Naštel je tudi nekaj prilagoditev na spletu, ki pomagajo slepim in slabovidnim, glede fizične dostopnosti pa je dejal, da je pomembna odsotnost ovir ter kakovost in kontrastnost oznak. Pri tem je dodal: »težava pa je, da tisti, ki stvari načrtujejo, nimajo osebne izkušnje, hkrati pa ne sodelujejo z uporabniki, ki so predstavniki ranljivih skupin.« Predsednik Društva paraplegikov JZ Štajerske Janez Hudej je povedal, da vzame kar precej časa, preden se znajdeš na zapletenih poteh do javnih institucij in najdeš parkirišče za invalide, zato upa, da bo projekt res zaživel ter se razširil na celotno Slovenijo, s tem pa dobil pravo uporabno vrednost. Tudi on je poudaril pomembnost zajemanja in posodabljanja podatkov, pri čemer so v največjo pomoč mestne občine.
Svojojo izkušnjo je delil tudi Dušan Rus, direktor podjetja KOPA d. d., ki je predstavil vizijo podjetja za razvoj spletne in mobilne aplikacije. »Moramo sodelovati s predstavniki ranljivih skupin, saj nam samo oni lahko povejo, kaj mora aplikacija nuditi, da bo uporabnikom prijazna in uporabna,« je povedal. Izrazil je svoje trdno prepričanje, da lahko skupaj naredimo nekaj dobrega za družbo.
Savus
Foto: Matej Pušnik
