Minimalna plača se je s prvim januarjem povišala z 866 evrov bruto na 940 evrov bruto. Po novem so iz minimalne plače izvzeti tudi dodatki, na primer dodatek za delovno dobo, težje delovne pogoje ter delovno in poslovno uspešnost. V zasavskih podjetjih se bodo morali spremembam prilagoditi, GZS pa svari pred negativnimi posledicami, ki jih dvig minimalnih plač prinaša.
V večjih zasavskih podjetjih bo dvig minimalne plače pomenil konkreten poseg v plačno maso. V Steklarni Hrastnik se bo, na primer, ta dvignila za približno 300.000 evrov na letni ravni. V Steklarni dodajajo, da se bodo z dvigom minimalne plače porušila tudi plačna razmerja, saj bi njihovo ohranjanje pomenilo dodaten, milijonski poseg v plačne mase na letni ravni. Kljub vsemu bodo v izogib pretirani uravnilovki dodatna sredstva namenili za stimuliranje najboljših zaposlenih.
Nekatera podjetja so se na zvišanje plač vnaprej pripravila – na primer ETI in Je&Gr, kjer so že v lanskem letu dvignili plače vsem zaposlenim. Približno 10-odstotni dvig plač bodo v obeh podjetjih nadomeščali s povečevanjem storilnosti. V Etiju napovedujejo tudi, da bodo manj donosne programe preselili v tujino.
Ravno tega se med drugim bojijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Selitev proizvodnje v tujino in spodbujanje avtomatizacije navajajo kot možno negativno posledico dviga minimalnih plač. »Del enostavne proizvodnje bodo tako sčasoma prenesli v druge države, s čimer bodo Slovenijo osiromašili tudi za številna druga delovna mesta, kar bo imelo negativen učinek tudi na socialni blagajni in državni proračun,« je zapisal analitik GZS Bojan Ivanc, ki kot druge možne negativne posledice navaja tudi spodbujanje uravnilovke in nižanje variabilnega dela plače, manjše zaposlovanje ranljivih skupin, prerazporejanje plačne mase, ki lahko vodi v odliv bolje plačanega kadra, ter dvig cene storitev.
Lahko dvig minimalne plače prinese tudi odpuščanja? V omenjenih zasavskih podjetjih se tega ne bojijo. V Etiju in Je&Gr bodo, kot že rečeno, višje stroške nadomeščali s povišano storilnostjo, v Steklarni pa dodajajo še, da bo na račun avtomatizacije, digitalizacije in robotizacije sicer prihajalo do prestrukturiranja in zmanjšanja kadra, bo pa glavnina teh sprememb potekala na t.i. mehki način, na primer z upokojevanjem.
GZS je v izogib negativnim posledicam povišanja minimalne plače izdala priporočila podjetjem, med katerimi so tudi takšna, ki neposredno nasprotujejo zakonodaji, na primer vključevanje dodatkov v osnovno plačo in nižanje dodatkov. Ta priporočila so izzvala val ogorčenja, med drugim s strani sindikatov in Levice, ki je novelo zakona pripravila. V Levici so vlado že pozvali, naj smernice GZS ostro in nemudoma obsodi. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije delavcem svetuje, naj bodo še posebej pozorni pri pregledovanju obračunov plač v novem letu. Posebej opozarjajo tudi, da pravice delavk in delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti.
»Omenjene spremembe je potrebno izvesti zakonito, s spremembami ustreznih pravnih podlag na ravni dejavnosti in podjetja, vključno s spremembami pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem,« pa smernice GZS komentira Staša Baloh Plahutnik, direktorica Zasavske gospodarske zbornice, in dodaja: »Prehod na nov model je potrebno izvesti s primernim prehodnim obdobjem ter z upoštevanjem varnostne klavzule, ki zagotavlja delavcu vsaj tak prejemek, kot bi ga dobil v novem letu ob uveljavitvi ZMinP.«
Martina Drobne
Foto: arhiv Savus
