Sneg je danes že pobelil hrib in dol. Mi pa objavljamo pesem Vlada Garantinija, s katero se poslavljamo od jeseni. Prav bo morda prišla četrtošolcem, ki si nabirajo znanje preko spletnega pouka. Garantini, ki si je penzijo prislužil s poučavanjem, bo že vedel, kajne.
»Pesem za šolarje v karanteni, namenjena je četrtemu razredu pri predmetu spoznavanje narave. Morda jim bo prišla prav, če drugega ne, jih bo pripravila do kuhanja kostanja. Ko pa bo oblast odprla šole, bodo lahko skupaj z učitelji na licu mesta preverili ugotovitve te »moje velike epske stvaritve,« je zapisal pesnik v pismu, v katerem je poslal pesem na naš naslov.
Vlado Garantini
V jesenskem gozdu
/za 4.r. OŠ za SN-spoznavanje narave/
Po jesenskem gozdu
klateški veter se potika,
krošnje je do golega obral,
v rogovilah vej se skriva
in na vse mile viže
žalostne prebira viže.
Bukve z žirom nabasale so cajne,
hrasti želod so dodali
/polhi bodo celo zimo,
zviti v klobčič,
trdno spali/.
Veverice so lešnike, orehe,
storže in kostanje
spretno vdelale
v skrite špranje.
Poletno vrvenje je obstalo,
poniknilo v globino.
Gozd počiva.
Moči nabira.
Sladko sanja.
Spomladi spet,
ob pravi uri,
odklenil bo
življenja duri.
Savus
Foto: arhiv Savus