petek, 7 februarja, 2025

Iz te kategorije

Ugriznili so v prenovo

Cerkev svete Marije, karmelske matere božje v Dragi stoji na gozdnatem pomolu nad hrastniško železniško postajo. Prvič jo omenjajo leta 1545 kot podružnično cerkev trboveljske župnije. Bila pa je takrat posvečena drugemu svetniku, svetemu Lenartu, katerega ime lahko potem srečamo na  hišnih številkah po vsej dolini od Save do rudniške kolonije še v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Današnjo baročno podobo nosi cerkev ob leta 1701, ko naj bi jo tudi preimenovali. Kasneje so ji prizidali še zakristijo in postavili nov zvonik. Deležna pa je bila tudi obsežnih notranjih predelav. Dolga leta je zvesto služila svojemu namenu in nudila duhovno oporo predvsem prebivalcem Prapretnega in širše okolice. Bila je tudi cilj romarske poti, dokler ni utonila v pozabo.
Dolga leta se v njej ni nič dogajalo. Začel jo je glodati zob časa. Streha je začela puščati. Vrh zvonika se je nevarno pobesil. Kune so si naredile gnezdo v orgelski piščali. Vlaga je grozila, da bo uničila dragocen Križev pot …  Občina Hrastnik je le ni čisto odpisala. Leta 2006 je bila proglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Okoliški prebivalci pa so si začeli prizadevati, da bi jo rešili pred propadanjem in bi lahko zopet služila svojemu namenu.

Franc Ornik, podjetni župnik hrastniške župnije Kristusa kralja, pod katero okrilje cerkev zdaj spada,  je koncem junija stopil na Občino in tam dobil polno podporo pri projektu obnove cerkve. Potem je vse hitro steklo. Prizadevni ljudje so temeljito očistili cerkev, odstranili povešeno konico zvonika, olupili zunanje zidove zelene bršljanaste obloge ter po dolgih letih pripravili notranjost za prvo mašo, ki je bila 16. julija prav na praznik karmelske matere božje. Maševali so celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, dekan in župnik iz župnije Šmartna ob Paki Ivan Napret, dekan in župnik Rok Metličar iz Laškega, trboveljski župnik Tomaž Soje ter domači župnik Franc Ornik.

Po maši je bilo zunaj pravo ljudsko slavje. Igrala je Rudarska godba na pihala, članice Društva kmečkih žena in deklet pa so poskrbele, da nihče ni ostal lačen in žejen.

Prvi korak je bil torej storjen, zato ni bilo potrebno veliko. Župnijo, pridne in prizadevne občane pa v sodelovanju z  Občino Hrastnik čaka še veliko dela. Po besedah Franca Ornika bo treba prenoviti streho na zvoniku in cerkveni ladji, restavrirati notranjost, ometati notranje zidove, izdelati drenažo in toplozračno kineto, zunanjo fasado, napeljati elektriko. Predno pa se sploh česa lotijo, bo potrebno dobiti soglasje  Zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine Celje. Obeta se torej obilo dela za različne mojstre in specialiste, izbirala jih bo posebna občinska komisija na podlagi ustrezne dokumentacije. Župnika pa ob vsem tem čaka tudi veliko papirologije pri prijavljanju na različne druge razpise.

Milko Plahuta

Isti avtor