Točno opoldne – ponedeljkov razmislek
V Sloveniji v teh dneh spet poteka izbor za naj učiteljico, učitelja. Zmagovalka ali zmagovalec bo sodeloval v svetovnem izboru, kjer tisti, ki ga proglasijo za nekakšnega naj učitelja na svetu, prejme milijon dolarjev. In letos sta se med petimi kandidati za naj učitelja v Sloveniji znašla kar dva Zasavca. Kaj je v zasavskem zraku, da premoremo tako dobre učitelj(ic)e.
Seveda ni prvič, da so se našli v izboru za naj učitelje v Sloveniji Zasavke in Zasavci. Kar trikrat so na različnih izborih celo zmagali. Leta 2016 učitelj nemščine in zgodovine na OŠ Toneta Okrogarja Zagorje Dejan Kramžar. Leta 2018 učiteljica zgodovine in državljanske vzgoje Tina Šantej iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastni. In leta 2021 učiteljica petošolcev Nina Jelen iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje.
Letos sta v izboru petih finalistov pristala profesor računalništva na STPŠ Trbovlje dr. Uroš Ocepek in učitelj matematike na OŠ NHR Hrastnik Nermin Bajramović. Kaj je torej z zasavskimi učiteljicami in učitelji, da v Sloveniji kotirajo tako visoko?
Šolstvo je v Zasavju v zgodovini pomenilo veliko. Šole so bile od nekdaj odskočna deska za mlade iz večinoma delavskih družin k boljšemu kruhu. Že v času kapitalizma med obema svetovnima vojnama (pa tudi prej) je bila edino izobrazba možnost, da so se mladi ognili težkemu delu v rudniku in tovarnah. Ne le fantje, tudi punce so si z izobraževanjem izboljšale svoje življenjske možnosti. Podobno je bilo tudi v času socializma in po osamosvojitvi in ponovnem obdobju kapitalizma. Noben sistem ni ravno usmiljen in pravičen do delavstva in tistih, ki nimajo veliko pod palcem. Tisti na robu družbe pa si z vsemi silami prizadevajo priti čez rob in v središče družbene ga dogajanja. Motiv za šolanje je torej velik.
S pomenom šolstva med ljudmi so bili pomembni tudi tisti, ki so podajali znanje: učitelji in predvsem učiteljice. Zaradi tega, ker so bili med ljudmi vedno cenjeni, (še danes v Zasavju so!), so se odločali za ta poklic v Zasavju tisti, ki so želeli v življenju nekaj doseči. Skupaj s socialnim čutom, ki je v naših krajih še posebej čislan in uveljavljen, je nastala prava mešanica za odličnega pedagoga in učitelja. In ni čudno, da zasavske učiteljice in učitelji visoko kotirajo.
Še vedno so bolj spoštovani, kot morda kje drugje v Sloveniji, kjer je učiteljski poklic marsikaj izgubil na veljavi. Zaradi posameznikov, ki se znajo izpostaviti, so bolj samozavestni tudi drugi v njihovem poklicu. In, jasno, dobri zgledi vlečejo. Naj vlečejo še naprej.
Iskrene čestitke vsem učiteljicam in učiteljem, ki imajo svoj poklic še vedno za svoje poslanstvo. Prepričan sem, da v Zasavju ni malo takšnih, ki so ponosni, da so učitelji. Ponosni, da jih učenci čez leta spoznavajo in povedo, da so jim v življenju nekaj dali. Ponosni, ko spremljajo uspehe tistih, ki so prvo znanje pridobivali iz njihovih rok.
Marko Planinc
Foto: arhiv Savus
Ob ponedeljkih bomo odslej objavljali komentarje dogajanja v Zasavju in tistega, ki je tako ali drugače povezano z Zasavjem. Morda ne vsak ponedeljek, takrat, ko bo komentar napisan, pa bo objavljen točno opoldne. Zato rubrika: Točno opoldne – ponedeljkov razmislek.
