3. julija slovenski rudarji praznujejo svoj praznik v spomin na gladovno stavko leta 1934. Stavko so začeli zasavski rudarji.
Gladovna stavka je bila odgovor na slabe življenjske razmere rudarjev, ki jih je še poslabšala gospodarska kriza v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Plače rudarjev so se v tem obdobju znižane, zmanjšalo pa se je tudi število delovnih dni na teden. Rudarji so tedaj delali zgolj po tri ali štiri dni tedensko. Nizki dohodki so pomenili, da si rudarji niso mogli privoščiti zadostnih količin hrane, zaradi česar so nekateri močno oslabeli in njihovo število je upadlo, saj so le stežka opravljali svoje delo.
3. julija 1934 se rudarji niso vrnili iz jame. V njej so ostali približno 72 ur, čeprav so jim vodilni obljubljali, da bodo njihove zahteve razrešili. Iz jame so se odpravili šele 5. julija zvečer, ko so jim pisno zagotovili razrešitev situacije. Rudarji so si s stavko zagotovili povišanje plač za en dinar in dva delovna dneva na mesec več.
Rudarje je ob vrnitvi iz jame pričakala množica ljudi. V znak solidarnosti so jih pozdravili tudi ljudje iz steklarne in kemične tovarne, zaigrala jim je steklarska godba.
Spomin na stavko danes obeležujejo po vsem Zasavju. V Trbovljah so ob 11. uri na Ajnzerju odkrili prenovljeno spominsko ploščo. V Rudarskem muzeju Zagorje pripravljajo prireditev s skokom čez kožo. V Hrastniku bodo obletnico stavke obeležili z občinsko proslavo, saj je 3. julij tudi hrastniški občinski praznik.
Martina Drobne
Foto: arhiv Občine Trbovlje
