Tokrat v oddaji Sledi korakov gostuje Jože Vukič, bobnar. Dolga leta je bil član ansambla Zasavci, ki nam je v letih svojega delovanja, torej vse od leta 1968, podaril veliko zimzelenih uspešnic. Tako narodnozabavnih kot zabavnih.

Spomnimo se skladb Nič več bolera, Sreča je, Pridi k meni, Bela snežinka, ki jih boste slišali v oddaji in mnogih drugih. Po uvodni pesmi nam je Jože predstavil skromno življenje njegove družine. Njegova mati je prišla iz Velikih Lašč, njegov oče s Hrvaške. Imela sta pet otrok, Jože je bil najstarejši med njimi.

Star komaj deset let je leta 1964 v rudarski nesreči izgubil očeta. »Mi smo takrat živeli zelo težko. Pet otrok je bilo potrebno preživeti. Na srečo so nam pomagali mamini in očetovi sorodniki. Tako da so nam kar prek vlaka pošiljali hrano, od krompirja naprej. Pa tudi sami smo imeli vrt, kjer smo pridelali nekaj zelenjave,« pove Jože.

Njegova mati, ki je bila zelo verna, tudi vsi otroci, je želela, da bi Jože postal duhovnik. Slišali boste njegovo zgodbo, povezano s tem, tudi kako je delal za družbo Ognjišče, kako je revnim vozil, kar so potrebovali.

V nadaljevanju je govoril o svoji glasbeni poti, od nastopa po cerkvah z glasbeno skupino. Srečal se je tudi z zagorsko godbo, se kalil v vojaškem ansamblu, igral z nekaterimi glasbenimi skupinami, tudi z bratoma Jelševar in nam povedal, kako je prišlo do dolgoletnega sodelovanja z ansamblom Zasavci.

Član zasedbe je bil ves čas, vse do trenutka, ko so se skupaj odločili, da bodo uspešno glasbeno pot končali. “Če nekoga 48 let ni veliko doma, torej ga ni doma z družino, tudi sam sem 34 let igral za Zasavce, potem je normalno, da je enkrat vsega dovolj.” Jože je pri Zasavcih kar 34 let igral na bobne in občasno na bas kitaro.

Povedal nam je, da v letih igranja za Zasavce skoraj ne pomni prostega vikenda, ki bi ga preživel z ženo in svojima sinovoma. Podobno je bilo tudi za Silvestrovo, ko so Zasavci mnogokrat igrali. Pogosto so nastopali tudi v tujini. Nihče pa ni živel od glasbe, ampak so vsi sočasno hodili še v službo. Jože na Siporex, kjer so imeli za njegovo glasbeno ustvarjanje razumevanje. Marsikaj lepega je povedal tudi o drugih članih ansambla, še največ o čudovitem glasu njihovega pevca Jožeta Budna, za katerega so rekli, da je slovenski Roy Orbison ali slovenski Fred Mercury.

Jože danes uživa ob igri z dvema vnukoma in dvema vnukinjama, še vedno rad spremlja glasbene novosti, kdaj pa poprime tudi za akustično kitaro in kaj zapoje. Če pa bi Zasavce povabili v kakšno oddajo, pa bi morebiti prišli in tudi kaj zaigrali. Ob kocu je povedal še zanimivo zgodbo, povezano s skladbo Bela snežinka, ki jo pogosto slišimo v izvedbi še ene zasavske skupine Veter. Manj je znano, da so jo posneli tudi Zasavci. Slišali jo boste po koncu pogovora.


Igor Gošte

Foto: Igor Gošte