Objavljamo nove zgodbe zagorskega pesnika Vlada Garantinija. Takole je zapisal v spremni besedi spoštovani pesnik: »Spoštovani Savus, zadnjič sem pisal pasje zgodbe, danes pošiljam oslovske, ker so to ljubke pametne živalce, ki imajo čisto človeške lastnosti in jih imam rad, pa še nič politični niso in me za to ne morejo šraufati.«
O ljudeh in oslih
Osel gre le enkrat na led,
človek neštetokrat.
Še tako pameten človek se lahko
od oslov marsičesa nauči.
Najbolj brihtne, a uporne,
so včasih v šolah pošiljali
v oslovsko klop.
Slovenci smo brihtni, pametni,
pridni, uslužni in trmasti.
Imamo torej čisto oslovsko naravo.
Kadar osel riga, se ne sliši daleč,
kadar pa človek, odmeva po celem svetu.
Slovenija ima idealne pogoje za rejo oslov,
škoda da tega bolj ne izkorišča.
Raziskovalno novinarstvo ugotavlja,
da je v večini držav sveta
več oslov na dveh kakor na štirih nogah.
Rodiš se kot teliček,
živiš kot bikec,
umreš pa kot osliček.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
