Nevenka Jeras
Simfonija narave
Kazalec se deveti bliža hitro.
Oglaša se iz gozda sova glasna.
Na nebu sonca ni, je zarja jasna.
Narava vabi na sprehod v hosto.
Se deklica odloči, da gre ven v gozd.
Večerni ji sprehod prinaša mir, radost.
Skoz’ sadovnjak pomika se postava.
Je uren njen korak in bistra glava.
Saj misli težke odpihne sapica,
Skoz’ veje žvižga, piska; šumijo listi.
Si melodijo žvižga v krošnji ptica.
Poskoči veverica, da zaniha veja.
Že luna bela svetla na nebu sveti.
Zvenijo zvoki kot ubrana simfonija.
Foto: Danilo Lipovšek / Izvir Kolpe / Razstava Fotke povezujejo
Nevenka Jeras je doma čisto sredi Slovenije, na Slivni, kjer je Geoss. O svojem literarnem ustvarjanju pravi: “Pred dvema letoma sem prijela za pero po štiridesetih letih na pobudo hčerke. Napisala sem zgodovinsko zgodbo Selanska kronika in prejela drugo nagrado na literarnem natečaju Moravskih toplic. Zgodba je objavljena v knjigi Selanska rotunda v besedi (Pekel 2019). Brez te spodbude verjetno ne bi pisala.
Lani sem se priključila društvu LILA, literarni ustvarjalnici v Litiji. Mentorica Stanka Hrastelj nas spodbuja pri pisanju, daje nam domače naloge in nas obvešča o literarnih natečajih. Njej se moram zahvaliti, da sem napisala svojo prvo pesem, sonet, za domačo nalogo.
Moji prispevki so objavljeni v zbornikih JSKD in drugje: Zgodbe o dobrih ljudeh (Trebnje 2019), Zbornik literarnega društva Sončnica (Rogaška Slatina 2019), Revija Regrat (Litija 2019 in 2020), zbirka pesmi Zapiši besede (Vojnik 2020), na spletni strani revije Nedelja (Gotthardt, Celovec 2020), zbornik Koronaekspresija (Miren 2021).
Poleg proznih tekstov sem napisala nekaj dramskih besedil in pesmi. Več bom lahko pisala čez leta, če bog da, ko ne bom imela več službenih obveznosti. Sicer je moje službeno delo (računovodstvo) bolj suhoparno, zato je branje in pisanje zame prava poslastica.«
