Izšla je novembrska številka časopisa Savus, ki jo poštarji že raznašajo po Zasavju. Za pokušino, kot ponavadi, objavljamo uvodnik, v katerem tokrat Marko Planinc piše o spominu na tiste, ki jih nimamo več ob sebi. V skladu z začetkom meseca novembra. Vzemite v roke časopis in preberite, kar vas zanima o Zasavju, Zasavkah in Zasavcih.

Plamen

Ne vem, kako vi gledate na dan mrtvih. Sam imam ta dan v srcu kot nekakšen spomin na vse ljudi, ki jih v življenju pogrešam. Včasih so mi bili ljubi, danes so mi še ljubši. Okrog 1. novembra grem na pokopališča in prižgem svečko. Saj vem, namesto svečk zastavice. Namesto obiska grobov spomin na tiste, ki so tam našli zadnji dom.

Meni obisk pokopališča okrog dneva mrtvih pomeni fizični stik s tistimi, ki jih imam druge dni v letu velikokrat v glavi. Ki se mi prikažejo takrat, ko pridem v situacije, ko spomin prikliče nekaj lepega. Ko se vprašam, kaj bi nekdo dejal, če bi me videl. Ko bi bil ponosen, da bi vedel, da je nekaj uspelo. Ko se peljem po cesti in se spomnim, da je moj prijatelj tam končal svojo pot. Ko nekaj berem, pa mi spomin prikliče podobo iz preteklosti. Ko s prijatelji vržemo debato in steče tisto, a se spomniš, ko smo …

Starejši si, več je takšnih, ki se preselijo v spomine, ki jih ne srečuješ več na vsakdanjih poteh. Težko je, ko izgubljaš ljudi, s katerimi si preživljal mladost. Težko je, ko se poslavljaš od tistih, od katerih si se učil, črpal energijo. Še huje je takrat, ko se poslavljajo tisti, ki so vpijali tvoje znanje in izkušnje. Vendar vedno ostaja v tebi del njih. Živijo v nas, živa je njihova energija, dobra volja, dobrota, smeh se pretaka v naš nasmeh, odličnost v našo dobro plat, njihovo znanje oplaja naše zavedanje o svetu. Zato me ni sram priznati, da rad prižgem svečko. Njen plamen je moj plamen. In je plamen tistega, ki mu je namenjen. Plamen, ki ni nikoli ugasnil. Zaradi tega, ker plameni v nas, nas bogati in poživlja. Hvaležen sem vsem, ki so križali moje življenje s svojim. Vsak je dal košček sebe meni in upam, da sem tudi sam dal kakšen košček njim.

Seveda to ne pomeni, da ne podpiram akcije Manj svečk za manj grobov. Le plamen, ki ga namenim mojim dragim sopotnikom, ki jih več ni, imam rad. Naj bo življenje popoln preplet dobrega – ljudi in dogodkov.

Pa vesel december vam privoščim.

Marko Planinc