Dr. Matic Kos, magister likovne umetnosti, je samosvoja ustvarjalna osebnost. V svojih delih prepleta odlično poznavanje zgodovine umetnosti, se zaustavlja pri modernističnih tendencah 20. stoletja in se sooča z izzivi ter možnostmi sodobnosti,« je zapisala ob razstavi v zagorski galeriji Medija umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Razstava
Razstava trboveljskega umetnika Matica Kosa je na ogled v galeriji Medija v Zagorju med tednom vsak dan dopoldan, ob četrtkih in petkih pa tudi popoldan.
Kosova umetnost
V Kosovih delih publika lahko zazna vplive filmske estetike, ilustracije, stripa in drugih novodobnih medijskih področij. »Z obvladovanjem in uporabo različnih postopkov in pristopov razkriva svojo izjemno multimedijsko širino in dokazuje sposobnost prehajanja med posameznimi sferami. Pri tem prenaša, povezuje in nadgrajuje svoje izkušnje in dragocena spoznanja. Kljub potovanju skozi tendence različnih smeri je njegova percepcija prostora, časa in dogajanja izrazito unikatna in intimna. Posebno identiteto ji namreč daje avtorjeva senzibilnost, ki mu omogoča potop v osebne globine, ki ga vodi v seizmografsko spremljanje občutij, stanj duše in duha, ki mu omogoča odkrivanje bistva, mu odpira uvide ter postane kompleksna snov njegovih ustvarjalnih dejanj, je zapisala Anamarija Stibilj Šajn.
Kaj razstavlja v Mediji?
V galeriji Medija se Matic Kos predstavlja z samosvojim in fascinantnim najnovejšim delom opusa z naslovom Dolgo sem hodil pozno spat. Šajn: »Da, dolgo je čul in delal pozno v noč ter bil še posebej zazrt sam vase. In kar nekaj časa je vložil v razmišljanja in snovanja svojih najnovejših likovnih del, čeprav so bili ustvarjalni začetki sproščeni in se je koncept šele kasneje izkristaliziral. Naslov razstave, ki ga je izbral, pa vendarle ne govori o ustvarjalnih nočeh, ampak predstavlja parafraziranje uvodnega stavka romanesknega cikla Marcela Prousta – Iskanje izgubljenega časa (Dolgo sem hodil zgodaj spat).«
Drugačna predstavitev
Čeprav je avtor tokrat drugačen, je nadaljeval na temeljih lastne umetniške zgodovine, globoko zazrt vase in odprt za svobodno, spontano, igrivo, novo. V likovno izražanje je vstopil z ustvarjalno željo, močjo, fleksibilnostjo in izjemno iskrenostjo. V odkrivanje sveta, v igro in učenje ter ustvarjanje je v začetni fazi povabil tudi hčerko. Skozi njeno uvajanje v ustvarjalni proces se je tudi sam marsikaj naučil. Tako je bilo učinkovanje vzajemno.
Tridimenzialne medijske prakse
»Razstavljena dela predstavljajo dvo in trodimenzionalne medijske prakse oziroma slike – kolaže malega in večjega formata ter prostorske objekte večinoma malih dimenzij. So dialog med konvencionalnim in nekonvencionalnim, saj so umetniška dela sestavljena iz različnih predmetov in materialov, izvorna značilnost obeh praks pa je v principih sestavljanja, povezovanja in recikliranja. Avtorjevi objekti so začeli nastajati kot pojmovna igra, idejo pa je neločljivo spremljala improvizacija. Pri ustvarjanju objektov je dal prednost naravi, saj mu je les temeljni material in nepogrešljiv segment. Rešitve variirajo v skladu s predstavitvijo vsakega izbranega pojma. Lesenemu kvadru so na različne načine pridruženi čopič ali dva, kamen in gumbi. Dodane so tudi ekspresivno izživete intervencije z oljnim pastelom ali/in grafitom, 
ki predstavljajo neposreden prenos notranjih impulzov v črtni zapis, v odločno sled, v pravolinijsko oblikovan znak ali pa v preprost ekspresiven zaris. Stvaritve zaživijo z obilico ustvarjalne domiselnosti in iskrivosti. So preproste in začinjene z otroško pristnostjo. S časom pridobljene veščine v obdelavi lesa Kosovim delom dajejo eksaktno formo, skozi katero se manifestira vsa slikovitost tega organskega gradiva, bičanega od atmosferskih vplivov, prežetega z življenjem samim in zaznamovanega s slikovito notranjo strukturo. Iz osnovne forme kvadra so z dodatki izpeljani različni pojmi. Skozi majhne, intimne inštalacije je avtor iskal predstave za mačka, sinico, vrabca, psa in ptico ter druge like. Eden izmed njih je tudi kos. Lahko rečemo, da je v kontekstu z ostalimi pojmi, pa vendar nas vodi v pojmovno igro. Avtorsko artikulirano živalsko figuro bi namreč lahko zapisali celo z veliko začetnico in ji dodali ime Matic. V njej namreč lahko uzremo tudi avtorjevo identiteto, ki jo potrdi čopič. Ta nato postane neke vrste »podpis« oziroma emblem vseh objektov oziroma variabilnih sestavljank izbranih elementov,« je zapisala ob razstavi likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Kolaži
Kronološko gledano objektom sledijo kolaži. Različni so po formatu, pa tudi po slogu. Šajn: »V njih odmevata smeri sintetičnega kubizma in dadaizma, predvsem pa je zaznati avtorski intimizem. Ta umetnika vodi v enostavno polaganje in povezovanje kosov papirja različnih barv in oblik, s strogim rezanim ali natrganim robom. Med kolažnimi aplikacijami so celo njegovi stari zvezki iz prvega razreda. Ustvarja tudi kompozicije, v katerih povezuje raznorodne elemente v premišljene in osmišljene likovne celote. Kolaž mu predstavlja likovno tehniko, koncept in oblikovalsko strategijo. Tehniko prevaja še v njeno trodimenzionalno izpeljanko, imenovano asemblaž.
Kljub pluralnosti umetniških načinov se v vseh artefaktih manifestira osebna vsebina, izražena na posredne, simbolne in svojstvene načine, skozi prispodobe in metafore. Predstavlja vizualiziranje tistega, kar avtor čuti, doživlja, živi, kar je njegova resničnost. In kar je navsezadnje njegova identiteta.«
Savus
Foto: osebni arhiv
