Ta teden (ob 15. uri) bomo objavili serijo vtisov o delu in življenju v Slikarski koloniji Izlake – Zagorje. Danes smo za nekaj zanimivosti o koloniji vprašali umetniškega vodjo slikarske kolonije Milana Razborška. V naslednjih dneh pa sledijo še slikarji, ki so se udeležili kolonije. Jutri je na vrsti slikarka Ana Sluga.

Kako ste zadovoljni z letošnjo kolonijo po umetniški, slikarski plati?

Za vsako kolonijo, vsaj do sedaj, smo vedno rekli, da je bila ta najboljša. In tudi zdaj je bila najboljša, do sedaj seveda. (nasmeh) Lahko pa mirno rečem, brez izpetih misli, kolonija je bila sicer izvedena v vročem vremenu izvedena, ampak kvalitetno.

Pogoji dela so bili zelo dobri, atelje je bil klimatiziran. Vsi pogoji za neizmerno ustvarjanje so bili dani, poleg tega pa je bilo v zraku še tisto nekaj. Kar nekaj slikarjev mi je povedalo, da je bilo prav to desetdnevno druženje neke vrste prelomnica v njihovem trenutnem ustvarjanju. Na kolonijo so prišli z nekakšno blokad v umetniškem ustvarjanju. Desetdnevna kolonija pa je bila prelomnica, kot da bi nekdo odprl ventil. Po tem se sploh niso mogli ustaviti.

Kako izbirate slikarje, ki pridejo v Zagorje?

Običajno že v začetku leta sestavimo ekipo, ki v tekočem letu deluje v koloniji Izlake-Zagorje. Po najboljših močeh poskušamo izbrati najboljše in tako je bilo tudi letos. Kvaliteta je vsekakor zagotovljena.

Res je, da nekateri deset dni, ker niso takoimenovani kolonijski slikarji, težko delajo v skupini. Zato se zadovoljijo s skicami, z nekim dojemanjem tega prostora in naknadno naredijo sliko. Tokrat pa ni bilo tako. Ob zaključku smo lahko odbrali dokončana dela. Torej dela, ki jih bomo dodali v naš bogat arhiv in dela, ki bodo 3. decembra izbrana za razstavo v galeriji Medija.

Slikarji so tudi letos prihajali iz Slovenije in tujine. Kako ste jih vabili?

Dve leti smo zaradi težav s kovidom vabili večinoma slovenske slikarje, ki so nekako delali v mehurčku. Bili so skupaj v karanteni, slikali pa so lahko normalno, kar se produkcije in kvalitete tiče, se ni poznalo prav nič. Tuja kvota je pri tem nekako izpadla. Smo si pa v teh dveh letih pomagali s slikarji, ki so iz tujine prišli k nam in živijo pri nas v Sloveniji.

Tokrat pa smo spet lahko vabili slikarje iz tujine. Tako smo dobili v goste dve slikarki iz Srbije, prišli sta iz Novega Sada. Prišel je slikar iz Rusije, slikarka iz Nizozemske in slikar in kipar iz Argenitne, ki živi v Italiji.

Kako jih izbiramo? S slikarko iz Nizozemske smo bili npr. že tri leta v kontaktu in zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni bila možna udeležba. Letos je končno lahko prišla. Imamo zelo široko mrežo znanstev in najbolj dobitna kombinacija je odlično znanstvo. Če poznaš človeka, ki mu nekako zaupaš, recimo kolega slikarja ali pa likovnega kritika, je najpomembnejše za nas in slikarje priporočilo. Najbolj zanesljiv je kolega – slikar, ki ti priporoča svojega kolega in to se nanaša na izbor in v tujini in domovini. Slikarji, ki bodo sedaj odšli domov v tujino, ustvarjajo novo mrežo znanstev, ki se bo razpredala v državah, iz katerih prihajajo.

MP

Foto: MP