Za nami je razigrani pust. Vam je prižgal kaj otroške norčavosti v srcu, ali ste z muko po internetu iskali kostum za svojega otroka?

Če pomislim, v kakšnem odnosu sem sama s tem praznikom, je prva misel, da kar s težavo vložim več časa v projekt ‘Letošnje praznovanje pusta’.

Pa vendar sta me kot otroka prežemala silna radost in veselje. Zamaskirati se, biti nekdo drug. Nekdo, v katerega sem se vživela v svoji igri vlog, ko sem se potopila v svoj namišljeni, varni svet. Prav tako mi je bilo zanimivo (še vedno mi je) opazovati razne pustne šeme na sprevodih po ulicah.

In včasih so maškare (nekatere prav grozljive) hodile po hišah, zvonile, prosile – dolgo v noč se je dogajalo. Ta energija druženja, praznovanja in izstopanja iz rutine vsakdana je prijetno prebudila zaspane družinske zimske dni.

Lahko naslednje leto storim kaj drugače, kot vsakič, ko januarja sprašujem sina: »Kaj boš pa letos za maškare,« in potem delo preložim na moža, da na internetu poišče kaj v tem stilu. Tudi letos sem si potihoma zaželela, da bi se še sama namaškarala in spremenila rutino. Pa je ostalo le pri želji.

In danes, ko je vsega konec, mi je žal, ker nisem izkoristila priložnosti biti norčava, se skriti za masko, se preleviti v nekoga drugega. Mogoče zaigrati na odru, se povsem prepustiti srcu, pridružiti sinu pri igri in se sprostiti kot otrok.

Barbara Vodeb

 

Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.

Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coachinga za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.

Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.

Kontakt: Barbara Vodeb