Ni važno, koliko so stari vaši otroci. Niti, od kod prihajate ali koliko učiteljev najemate zanje. Ali imate povezan in odprt odnos ali hodijo na govorne terapije ali na fakulteto in študirajo jezik. Nič od tega ni pomembno – njihov osnovni jezik niso besede, ampak vedenje.
Dejanja so glasnejša od besed, pravijo. In vaši otroci – mlajši kot so, večja je verjetnost, da namesto z besedami govorijo z dejanji. Za to obstaja preprost razlog – ne poznajo še vseh besed.
Poleg tega otroci še ne razumejo svojih občutkov – fizičnih ali čustvenih. Pogosto niti ne vedo, da jih čutijo. Poglejte na primer 18-mesečnega otroka z bolečinami v ušesu – ni besed, le razbijanje po straneh glave, ali zbujanje v joku sredi noči. Ali osemletnika s tesnobo – ni besed, le bolečine v trebuhu, panika in mokra postelja.
Bi vi pri 7, 11, ali mogoče celo pri 21 letih znali izraziti depresijo, potrtost, dvome o svoji vrednosti ali o spolnosti? Poleg tega, da takrat verjetno niti razumeli niste, da se v vas dogaja nekaj v povezavi s temi čustvi. Ne, ne bi mogli.
Zato moramo svoje otroke “poslušati” na več načinov – ne le na očitni, (do)besedni način. Moramo jih opazovati in biti potrpežljivi. Razumeti moramo, da je napad besa – tudi kadar kriči zaradi tablice – skoraj zagotovo posledica nečesa drugega. Razumeti moramo, da so lenoba ali slabše ocene – izjave.
To je vaš otrok, ki vam z vedenjem nekaj sporoča. Vprašanje pa je, ali slišite. Se boste znali o tem z njim pogovoriti? Ne samo z besedami, temveč tudi s svojimi dejanji.
(Povzeto po Ryanu Holidayu)
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coachinga za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
