Brez tujih delavcev marsikje več ne gre. Potrebujemo pa prožno zakonodajo, ki podpira hitro izvajanje zaposlitvenih postopkov (urejanje dokumentacije ipd.) ter hkrati zagotavlja delavcem ustrezne delovne pogoje in pošteno plačilo.
Tuja delovna sila je prvenstveno koncentrirana v panogah kot so gradbeništvo, predelovalne dejavnosti in logistika. Kot opozarjajo v kadrovski družbi Trenkwalder, se s pridobitvijo dovoljenj skrb in ukvarjanje s tujimi zaposlenimi ne sme končati. Potrebno je poskrbeti za postopno in celovito integracijo v delovnem prostoru in tudi širše, integracijo v družbo.
Priseljevanje ima lahko pomemben vpliv na zmanjševanje pomanjkanja delovne sile in lahko vpliva na ublažitev učinkov staranja prebivalstva, ko govorimo o pomenu delovno aktivne populacije. A pri tem se delodajalci pogosto soočajo z iskalci zaposlitve, med katerimi so tudi begunci oz. migranti, ki nimajo ustreznih kvalifikacij in izkušenj, ki ne poznajo našega jezika in kulturnega okolja, ki ne poznajo naših postopkov zaposlovanja, ipd. Vse to pa lahko vodi do diskriminacije pri zaposlovanju in tudi kasneje do različnih deviacij pri spoštovanju njihovih pravic – kot človeka in kot delavca.
Začasno zaposlovanje tujcev vnaša določeno mero fleksibilnosti na trg dela. Interes delodajalcev za zaposlovanje tujcev je vedno večji. Število izdanih soglasij za enotno dovoljenje iz tretjih držav zadnjih nekaj let močno narašča, število dovoljenj po sporazumih z BIH in Srbijo pa je zadnja leta na približno enaki ravni. Prevladujejo predvsem delavci iz BIH, Srbije, Makedonije, Kosova.
Največ povpraševanja je v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, torej za kader za delo v proizvodnji na nekvalificiranih delovnih mestih ter tudi na kvalificiranih delovnih mestih, kot so elektro in strojni vzdrževalci, strojniki, tudi vozniki, gradbinci. Večinoma gre za delovna mesta, ki so podvržena težjim razmeram oziroma pogojem dela, za katera se ne najde več kandidatov med domačimi iskalci zaposlitve.
Zaposlovanje tujcev ima pogosto blažilno vlogo pri prilagajanju trga dela cikličnim nihanjem. Kljub temu se pojavljajo težave, ko se poskuša izvajati migracije, katerih glavni cilj je hiter odziv na kratkoročne potrebe trga dela. Tuji državljani predstavljajo pomemben prispevek k gospodarski rasti. Zaradi nizke stopnje brezposelnosti se bo pomen tujcev na našem trgu dela srednjeročno še bolj povečal, zato je sprva nujna poenostavitev zaposlitvenih postopkov. S tem bi imeli sploh osnovo, da bi naša država lahko predstavljala konkurenčno in privlačno okolje za rast in razvoj tudi tuje delovne sile.
Postopke zaposlovanja bi bilo potrebno poenostaviti in pohitriti. Ti trajajo v povprečju več mesecev, celo do deset mesecev v posameznih mestnih občinah, odvisno pa je to predvsem od obremenjenosti posamezne upravne enote in poznavanja postopkov s strani vlagateljev. Postopke bi bilo potrebno poenostaviti in pohitriti, saj ti tudi v primeru zaposlovanju tujcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije kljub podpisanim sporazumom o zaposlovanju niso hitrejši.
Digitalizacija upravnih postopkov bi zmanjšala število nepotrebnih fizičnih obiskov upravnih enot, pogrešamo pa tudi elektronski vpogled statusa vloge ipd. Podjetja pa morajo zagotoviti tudi ustrezno integracijo na delovnem mestu za tujce. Zato nas veseli, da podjetja v vedno večji meri poskrbijo za dvojezična navodila za delo, tudi več je video vsebin, ponekod so prisotni tudi prevajalci pri opravljanju usposabljanja iz varstva pri delu. Nekateri delodajalci pa omogočajo celo tečaje slovenskega jezika.
Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder
PR objava
