Ta presneta ljubezen! Le zakaj mora biti tako boleča? Po razhodu s Hugolinom sem trpela peklenske muke. Le kako jih ne bi, ko pa je bila to moja prva velika ljubezen. Bolečina je bila dosti hujša kot ob ločitvi od moža. Takrat sem trpela zaradi razpada družine in trpljenja otrok, tu pa je bilo v igri tudi moje srce. Doma sem igrala vlogo matere in očeta in bila večino časa v moški energiji.
Posledično sem pričela izgubljati svojo žensko identiteto. Napolnila sem 40 let, kar je bila prava prelomnica v mojem življenju. Zopet sem bila samska in svobodna kot ptica. Pričelo me je razganjati. Raziskovati sem začela svet ljubezni. Večino časa sem iskala pravega moškega in tisto pravo brezpogojno ljubezen. Neznansko me je bilo strah življenja in osamljenosti. Takrat še nisem vedela, da moram ljubezen najprej najti v sebi. Nisem še bila pripravljena za novo partnerstvo. Nikoli si nisem predstavljala, da mi bo življenje toliko vsega naplavilo na pot. Danes sem ponosna nase, da sem se po vsakem padcu tudi pobrala. Padcev je bilo kar veliko.
40. rojstnega dne se spomnim, kot bi bil včeraj. Sedela sem kot kup nesreče na balkonu in se smilila sama sebi. Spet sem bila na začetku. Moja ranjena duša je hrepenela po nečem boljšem, v glavi pa se mi je porajalo na tisoče zamisli, kako jo pozdraviti, kako naprej …
Sklenila sem, da grem opraviti vozniški izpit. Ko sem bila še poročena, mi je mož preprečeval, da bi ga opravila. Ves čas me je poniževal in mi skušal vcepiti v glavo, da ga nisem sposobna narediti, kar mu je delno tudi uspelo. Moje prvo vprašanje, ki sem na namenila inštruktorju vožnje, je namreč bilo, če me bo sploh lahko naučil voziti. Od srca se je nasmejal. Zelo sem mu hvaležna, saj mi je z moralno podporo pomagal tudi na drugih področjih življenja.
»Jupi!« Opravila sem vozniški izpit! Zajela me je neopisljiva sreča in motivirano sem se odpravila v nove zmage. Opravila sem prekvalifikacijo v zdravstvo, kar mi je odprlo tudi druge poti.
Vendar me vsi ti dosežki na dolgi rok niso osrečili, saj sem znova začela hrepeneti po ljubezni. Moja notranjost je bila prazna. Kljub trudu Hugolina nikakor nisem mogla izgnati iz svojih misli. Moje srce ga je hotelo nazaj. Napisala sem mu veliko sporočil, ki pa mu jih nisem nikdar poslala, saj me je premagal strah po zavrnitvi.
Večere sem si zopet pričela krajšati na raznih spletnih portalih. Mojo pozornost je pritegnil moški z imenom Luis. V resnici mu je bilo ime Lojze, ampak Luis se je slišalo bolj imenitno. Najini pogovori so me zabavali. Potegnil me je iz sive rutine. Vsak dan sva komunicirala, Luis mi je bil na prvo oko še kar všeč, saj je bil zelo zabaven moški, poln življenjske energije, ki je jaz v tistem obdobju nisem premogla kaj dosti. Vsak dan sva se pogovarjala in se kaj kmalu dogovorila za srečanje. Kmalu je napočil čas za najin prvi zmenek. Od doma sem se odpravila brez hude vznemirjenosti, saj sem do njega gojila bolj prijateljska čustva. Na zmenek ni prišel sam. Pripeljala ga je njegova sestra in njen mož. Luis ni imel vozniškega dovoljenja, niti ni želel opraviti izpita. Odpravili smo se na izlet v stari del Ljubljane. Z njim sem šla še na nekaj zmenkov. No, ne le z njim, zraven je bila vedno tudi njegova sestra s partnerjem. Zelo me je motilo, da ni želel opraviti vozniškega izpita.
Bili smo kot štiriperesna deteljica. Nekoč smo se odpravili na izlet, nakar smo odšli v njihovo stanovanje, kjer sem tudi prespala. Živeli so namreč skupaj. Ves večer sem se počutila zelo čudno in nelagodno. Napočil je čas za spanje, katerega sem se bala. Luis me ni privlačil in prav nič nisem bila zagreta zanj. Tisto noč ni bilo v postelji nobene akcije in dlje od poljuba ni prišlo. Zjutraj sem se prebudila in skozi okno zrla v prečudovite Kamniške Alpe. Obsijane so bile v vsej svoji čudoviti lepoti. V tišini so mi po licih polzele solze, saj je moje srce še vedno hrepenelo po drugem. Ker pa srcu ne moreš ukazati, koga bo ljubilo, se je moja zgodba z Luisom kar hitro končala.
Sanja Svetlina
Fotografije so simbolične.
Prigode navihane gospodinje izhajajo vsako nedeljo. Berete jih lahko na povezavi.