Ado Naglav je bil župan Trbovelj med letoma 1963 in 1967. Rodil se je v Sv. Lenartu 20. aprila 1924. OŠ je obiskoval v Hrastniku, se s 14 leti zaposlil v tamkajšnji steklarni, leta 1940 se je družina preselila v Trbovlje. Delal je v kamnolomu, cementarni, kot rudar v avstrijskih rudniki, bil v partizanih. Po vojni je opravljal dela v oblastnih organih. Po učiteljišču je bil učitelj v Trbovljah, ravnatelj na Dobovcu in v Trbovljah. Štiri leta je vodil občino kot župan, potem je bil ravnatelj trboveljskega muzeja. Umrl je 19. avgusta 2000. Med županovanjem so zgradili tovarno polprevodnikov, pričeli gradnjo TET II in hotela Rudar, zgradili so ogromno stanovanj, nov planinski dom na Mrzlici, otroški oddelek trboveljske bolnišnice. Prenehali so izdajati časopis Zasavski tednik, pričel je oddajati Radio Trbovlje.
Ado Naglav se je rodil 20. aprila 1924 v Sv. Lenartu. V Hrastniku je obiskoval osnovno šolo. S štirinajstimi leti se je zaposlil v hrastniški steklarni, kjer je delal dve leti. Leta 1940 so se preselili v Trbovlje. Zaposlil se je v kamnolomu Hauck in tam delal do konca leta, nato pa od šel na delo v trboveljsko cementarno. Med drugo svetovno vojno je od julija 1941 do leta 1944 delal kot rudar v avstrijskih rudnikih. Septembra 1944 je odšel v partizane. Po drugi svetovni vojni je do leta 1951, ko se je vpisal na učiteljišče v Ljubljani, opravljal različna dela na oblastnih ali upravnih organih: referent OZNE, vodja okrožnih zaporov Maribor, referent tajništva za notranje zadeve Trbovlje, referent oblastnega LO Maribor, referent poverjeništva za notranje zadeve Ptuj.
Po končanem šolanju se je leta 1952 zaposlil kot učitelj na OŠ Trbovlje, med leti 1953 – 1958 je bil ravnatelj OŠ Dobovec, poem pa dve leti ravnatelj OŠ Vode. Med leti 1959 in 1960 je deloval kot referent za šolstvo občine Trbovlje, do leta 1961 je bil organizacijski sekretar Mestnega komiteja ZKS Trbovlje. Med leti 1963 in 1967 je opravljal funkcijo trboveljskega župana (predsednika skupščine občine Trbovlje). Po prenehanju mandata je bil imenovan za ravnatelja Revirskega muzeja ljudske revolucije, kjer je leta 1977 dočakal upokojitev. Nadaljeval je z zgodovinopisjem delavskega gibanja in iz tega področja izdal nekaj publikacij. Umrl je 19. avgusta 2000.
Pomembnejši dogodki v času županovanja
V času županovanja Ada Naglava je občina Trbovlje štela okrog 19.000 prebivalcev, število zaposlenih se je gibalo okrog 7.800. Trbovlje so predstavljale središče zasavskega rudarskega bazena, bile so tudi kulturno središče (štiri OŠ, pet srednih šol, sedem prosvetnih društev, delavska univerza, gledališče, tri kinodvorane, pet knjižnic, 24 športna društva).
V Trbovljah sta pričeli z delom dve trgovski podjetji, pričeli so z gradnjo tovarne polprevodnikov (in končali), TET II in hotela Rudar, zgradili so 30 stanovanjskih enot z 291 stanovanji, odprli novo pošto v zgornjih Trbovljah, zajeli so vodo v Mitovškovem slapu za vodooskrbo mesta.
Odprli so novi planinski dom na Mrzlici, nov otroški oddelek trboveljske bolnišnice, preuredili dom Tončke Čeč na Kleku, uredili novo strelišče na Dobrni podrli so rudniške barake na Dobrni, prebivalce so preselili v nove montažne hiše na Vreskovem. Prenehali so izdajati časopis Zasavski tednik, pričel je oddajati Radio Trbovlje.
Savus
Foto: Župani naših Trbovelj
Viri in literatura
Irena Ivančič Lebar, Župani naših Trbovelj
