Žensko srce
Žensko srce hrepeni po tem, da ljubi in je ljubljeno. Kot vrt, ki hrepeni po soncu in vodi. Zopet sem bila v iskanju ljubezni. Upanje sem ohranjala korak za korakom. Ta pot je bila naporna. Osredotočila sem se na stvari, ki sem jih rada počela. Poleg tega sem izkoristila prav vsako priložnost, da bi srečala življenjskega sopotnika. Nisem zares poslušala svojega srca. Če bi si dobro ogledala nekatere moške, s katerimi sem se ukvarjala, bi takoj ugotovila, da niso primerni zame. A takrat nisem mogla prenehati, saj sem se bala, da ne bom imela druge priložnosti. Bila sem utrujena od razočaranj in svojih slabih odločitev. Na koncu sem se predala in nehala iskati.
Nato pa je v moje življenje kot orbito izstrelilo moškega, za katerega sem mislila, da bodo moje prigode doživele happy end. Pričela se je moja romanca. Ime mu je Roman. Moški mojih sanj, kakršnega sem si vedno želela. V moje življenje je prinesel svež pridih. Zaradi njega se mi je svet zazdel lepši in sem se zjutraj prebuja srečnejša. Postala sem močna, da bi gore premikala. Pred očmi se mi je v prečudovitih barvah naslikala ljubezen. Znova sem se rodila. Bil je tam, ko ni bilo nikogar več. Z menoj je bil nežen, dal mi je občutek, kot da sem edina ženska na svetu. Vsako jutro sem prejela njegov sms poln romantičnih besed. Vsak dan pa me je tudi poklical po telefonu. Vikende sva preživljala skupaj. Potepala sva se po raznih krajih in si ogledovala znamenitosti. Slovenija je res lepa dežela. Skratka, vse skupaj se mi je zdelo prelepo, da bi bilo resnično.
V moje misli se je prikradel majhen črviček. Na začetku najinega razmerja, mi je Roman zatrdil, da se bo izpisal iz foruma za zmenkarije. Čez čas sem ga šla na forum preveriti. In glej ga zlomka, moj »latino lover« je še naprej letal iz cveta na cvet. Oh, kakšno razočaranje sem doživela. Pa saj to ne more biti res! Po vsem tem, ko sem se mu čustveno predala in mu povsem zaupala. Jezila sem se svoji naivnosti. Poklicala sem ga in ga soočila z dejstvom. Njemu se je vse to zdelo čisto normalno. Normalno se mu je bilo dopisovati z drugimi ženskami in z njimi načrtovati srečanje. Jaz pa naj bi med tem počakala na njegov končni izid.
Ker nisem ženska, ki bi delala scene, sem se na eleganten način umaknila. Kako sem se spet znašla tukaj?! V kateri fazi svojega življenja so ti ljudje izgubili srce. Želim si nekaj zelo preprostega, a ti tega nimaš. Rabim samo človeka, ki bi mu lahko zaupala. Ki bi me držal za roke. Jebemti, a je to res tako težko, a je to res nemogoče? Pa saj to še opice znajo!!!
Sanja Svetlina
Fotografije so simbolične