četrtek, 25 aprila, 2024

Iz te kategorije

Prigode navihane gospodinje 17

Chuck Norris

Ivan je prav poseben moški.  Ni je stvari, da je ne bi zmogel in znal. On je identičen Chuck Norris in jaz sem ga imela čast spoznati. Je moški v Abrahamovih letih. Žena mu je umrla. Z nepokretno materjo živita v hiši na vrhu hriba, nasproti gradu. Prečudovita lokacija, obdana z gozdom. Ima tudi konja in nekaj pasemskih psov, katere vzreja. Izmed ogromno poklicev je baje tudi trener psov.

Da je posebnež, se vidi že takoj, ko prestopiš njegovo zemljišče, podobno smetišču. Njegovo dvorišče namreč krasijo raznovrstni odpadki in vsa mogoča ropotija, za katero je dejal, da jo bo zakopal v zemljo. Sprva se mi je zdelo, da je “ta prav dec’ zame, saj je bil vsemogočnež. Preden sem šla z njim na zmenek, sva se po telefonu pogovarjala cele noči. Govoril je v nedogled, sama sem bila bolj poslušalka.

Katerokoli temo sem načela, jo je obvladal. V vsem je bil uspešen, ni da ni… Bil je tudi dober intelektualec. Skratka, spominjal me je na Chucka Norrisa. Preden sem postala intimna z njim, sva šla kar na nekaj zmenkov, kjer ni prišlo niti do poljuba. Mislim, da me je ravno to podžgalo, kajti začela sem hrepeneli po telesnem stiku z njim. Moja potrpežljivost se mi je obrestovala. Ivan me je povabil k sebi domov. Tisti večer se je resnično potrudil zame. Pričaral mi je nepozaben romantičen večer. Odpeljal me je v svoj kraj, kjer sva posedela ob razsvetljenemu jezeru. Nato sva obiskala njihov znameniti grad, kjer sem se počutila kot grofica.

Največje presenečenje pa sem doživela na njegovem domu. Iz kotička svojega dvorišča je ustvaril pravljico. Naredil je miniaturni ribnik, v katerem so plavale ribice. Fontana je bila razsvetljena z raznobarvnimi lučmi. Res čudovit pogled. Sedela sva na klopci, kjer sem ob pitju rujne kapljice odvrgla še zadnji košček treme. Postala sem vsa blažena. Zgodil se je prvi poljub, po katerem sem že dolgo časa hrepenela. Kljub njegovi možatosti, je bil z menoj zelo nežen. Ob njegovih čutnih poljubih sem se vsa stopila.

V stanovanju mi je postregel z romantično večerjo in svečkami. Jed je bila okusna, saj je bil Ivan izvrsten kulinarik. Tudi njegovo stanovanje je bilo nekaj posebnega, drugačnega. Imelo je pridih bujne kreacije, ustvarjene z golimi rokami. Po večerji sva sedla na sedežno in se pričela muckati. Učil me je “lekcij” čutnega ljubljenja. Lekcijo sva nadaljevala v spalnici, katera je spominjala na baročno obdobje. Krasila jo je ogromna postelja, izdelana iz masivnega lesa. Obdana je bila z nadstreškom in zavesami. Vse to je ustvaril povsem sam. Bila sem kot mala princeska in moj princ me je pričel nežno ljubiti. S svojimi čutnimi poljubi me je posul po celemu telesu. Najini telesi sta se po dolgi predigri združili. Združitev ni dolgo trajala, vendar ravno prav, saj me je popeljal do orgazma. Na začetku najinega intimnega odnosa, mi je bilo z njim prečudovito.

Kasneje je nastala povsem drugačna slika. Nepozaben dogodek z Ivanom se mi je pripetil nekega večera. Tisto soboto je kot običajno prišel pome in me odpeljal k sebi domov. V postelji se je zgodila katastrofa, kakršne ne pomnim. Ugotovila sem, da mu sploh ni do seksa! Kot vedno si je želel, da drug drugega zadovoljiva samo oralno. Seveda mi takšen način ni več ustrezal. Hotela sem en dober, staromoden seks. Med oralnim zadovoljevanjem, me je pričela boleti že vsa čeljust. Ker se mi je to početje povsem uprlo, me je Ivan v navalu besa zagrabil in me grobo odvrgel na drugo stran postelje. Od strahu sem vsa otrpnila. Polna adrenalina sem komaj kaj čutila bolečino. Okaral me je s prostaškim besednjakom. Od ponižanja bi se najraje pogreznila v zemljo. V tišini sem se zleknila v klobčič in čakala, da se umiri.

Nobenemu moškemu do sedaj ni uspelo, da bi me ponižal na tako brutalen način. Telo mi je pričelo goreti, v glavi pa razbijati. Misli so mi noro švigale na vse strani. Bilo je pozno zvečer, kako naj odidem, zunaj je temna noč, pot pa obdana z gozdom. Da bi koga poklicala, mi je bilo preveč nerodno. Tudi naslova lokacije nisem vedela. Skratka bilo je strašljivo. Vse, kar sem v tistem trenutku premogla, je bilo moliti, da Ivan čimprej zaspi. Molitev je bila uslišana. Prebedela sem celo noč in nestrpno čakala sončni vzhod. Potihoma sem se prikradla na svobodo. Hitro, kot so me noge nesle, sem drvela proti železniški postaji. V glavi mi je odmevalo: »Samo hodi, samo hodi!« Po približno dveh urah sem končno prispela na vlak in se z njim odpeljala do svojega avta. S tem pripetljajem sem se vpisala v zgodovino najbolj sramotnih seksov.

Sanja Svetlina

Fotografije so simbolične

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor