četrtek, 25 aprila, 2024

Iz te kategorije

Prigode navihane gospodinje 16

Čudak

V svoje življenje sem si priklicala malce neobičajno zvezo, polno laži. Šlo je za kratkotrajno razmerje z Antonom, ki je živel blizu hrvaške meje. Na začetku je najino spoznavanje potekalo samo preko telefonskih pogovorov, saj naj bi bil službeno v Italiji. Vsak dan naj bi imel izobraževalne seminarje. Naslednjih štirinajst dni me je vsak večer poklical. Tako tiho je govoril v slušalko, da sem ga komajda slišala. Dejala sem mu, naj bo glasnejši. Odgovoril je, da ne more, ker so stene zelo tanke in ga lahko kdo sliši.

Nekega večera sem v njegovi sobi slišala ženski glas. Ustrašil se je in prekinil zvezo. Kasneje mi je pojasnil, da je prišla v njegovo sobo snažilka. Vse skupaj se mi je zdelo zelo čudno. Prav tako je bilo nenavadno, da so seminarji potekali od jutra do večera. Sedaj dvomim, da je bil takrat sploh bil v Italiji.

Predvidevam, da je bil Antonček kar v kakšnem zdravilišču, saj je imel težave s hrbtenico in tretjo kategorijo invalidnosti. Zatrjeval mi je, da ima v službi vpliven položaj in ga močno potrebujejo. Protislovno temu je bilo, da so ga ob vrnitvi iz Italije v službi takoj odpustili. Pričel mi je tarnati, da finančno ne bo zmogel, saj mora izplačati ženo in skrbeti za psa, katerega bo mogel oddati, če ne bo prišel do denarja. Očitno me je hotel samo finančno izkoristiti. Vedel je, da mi živali veliko pomenijo in da sem do njih vedno usmiljena. Dnevi, ki so sledili, so močno podkrepili njegovo dvorjenje. Res se je trudil, da bi se zaljubila vanj. Vsak dan mi je pošiljal ljubezenske pesmi. Kljub temu, da se še nisva srečala v živo, mi je izpovedoval ljubezen. Baje niti v svojo ženo ni bil nikoli tako zaljubljen, kot je bil vame. Dobro je znal obračati besede. Pričaral mi je pravljični svet.

Obljubil mi je, da bo naslednji vikend prišel pome in me odpeljal v svoj dom. Geografsko mi je opisal svoj kraj Ilirsko Bistrico in njene lepe znamenitosti. Do potankosti je izdelal načrt, kako naj bi potekali najini skupno preživeti dnevi. Kaj kmalu pa me je s slabo novico prebudil iz sanjarjenja. Njegov načrt se ni realiziral, ker naj bi tisti vikend prišla k njemu na dom njegova bivša žena. Prišla naj bi po svoja oblačila. Ha, kako smešno, saj naj bi minilo precej časa, odkar se je odselila drugam. Natvezil mi je, da bi bivša žena postala zelo jezna in bi fizično obračunala z menoj. Dejal je, da me ljubi in ga je strah zame. Seveda sem bila zelo razočarana.

Kako ne bi bila, ko pa je najin super načrt padel v vodo. Po tednu dni se mi je Anton “odkupil” s povabilom na večerjo v neko gostišče, kjer nudijo tudi prenočišča. Kljub temu, da je bila večerja okusna, mi ni teknila, a posilila sem se, da sem jo vsaj malo pojedla. Počutila sem se namreč zelo čudno. Po večerji sva odšla v sobo. Zame je bilo prvič, da sva z moškim najela sobo in občutki nisi bili niti malo prijetni. Anton je bil ves čas nemiren, kot bi se česa bal. Tudi romantičen ni bil tako kot v virtualnem svetu. Najin seks ni bil nič posebnega. Bila sva kot dva stara zakonca, naveličana drug drugega. Zelo rada se crkljam, a sem bila tudi za to prikrajšana. Ves čas je bil napet kot struna. Pogledoval je v telefon, ker je prejemal sms-e. Baje mu jih je pošiljala njegova odrasla hči.

Spodaj, v gostišče, sva odšla na kavico. Prišla sta dva policista in sedla k mizi blizu naju. Anton ju je opazil in predlagal, da se presedeva ven na teraso, v nek samoten kotiček. Dejal je, da je tako bolj romantično. Izgledalo pa je, da se je nečesa bal. Spala nisem celo noč. Ko sva odhajala iz recepcije, mi je bilo zelo nelagodno. Počutila sem se, kot bi bila ljubica. Med vožnjo domov mu je ves čas zvonil telefon. Objasnil mi je, da ga kličejo zato, ker prodaja avto.

Med najinima domovoma je bilo veliko kilometrine, zato sem ga čez vikend povabila k sebi domov, kar sicer ni bilo v moji navadi. Bila sem vsa v pričakovanju. Peljala sem ga na kratek sprehod skozi gozd. Mislila sem, da uživa v hoji, kajti večkrat je rekel, da se vsak dan sprehaja s svojim psom. Med hojo je ves čas tarnal, da sem ga zavlekla v “rovte”. Spregledal je vso lepoto narave. Ko sva prišla nazaj domov, je imel ves čas v rokah telefon. Rekel je, da gleda avtomobilske oglase. Večino časa je presedel na balkonu, kjer je kadil in si dopisoval na telefonu. Skratka, vse skupaj je bilo eno veliko sranje. Žal mi je bilo, da sem ga sploh pripeljala v svoj dom.

Naslednji večer mu je nepričakovano zazvonil telefon. Panično je stekel ven na balkon, meni pa v naglici zapovedal, naj ostanem notri. Prišel mi je povedati, da ga je klicala njegova hči in da mora nazaj domov. Hči je bila že odrasla in je med tednom živela v študentskem domu. Vprašala sem ga, zakaj takšna naglica in mu predlagala, naj se raje zjutraj odpravi na pot. Pogled se mu je zmračil, postal je ubijalski. Zgrabil me je za ramena in me stresel. Bila sem prestrašena in v šoku. Ne spominjam se, kaj je vpil name. Bila sem tiha kot miška, saj nisem hotela vznemirjati svojih dveh otrok. Tisti večer je ostal pri meni. Spala sva vsak na svoji strani. Še dobro, da je takoj zaspal. Naslednje jutro nisva spregovorila niti besedice. Potrudila sem se, da sem imela zelo zgodaj skuhano kosilo. Anton je brez besed pojedel kosilo. Za mizo je bilo čutiti napetost, energija je bila res moreča. Po kosilu se je odpravil v spalnico po svoje stvari in odšel skozi vrata. Ni se niti poslovil.

Uf, kako sem si oddahnila. Samo, da je končno odšel! Psihopat! Nič mi ni bilo jasno. Čez kakšno uro prejmem njegov SMS, da me zapušča in da sem ga močno razočarala. Filozofiral je, da sem ga hotela odtujiti od njegove hčere. Moj odgovor je bil čisto kratek. Napisala sem mu samo OK. Povsem sem ga izbrisala iz glave, a glej ga zlomka, zopet mi je pričel dvoriti. Najprej mi je pošiljal sms-e in ker se nisem odzvala, mi je pričel pisati po elektronski pošti. Tudi tam ni dobil odgovora. Nato se me je drznil poklicati. Zopet mi je hotel pričarati pravljico.

Seveda sem ga zavrnila. Razjezilo ga je, nakar je postal verbalno nasilen. Mir pred njim sem si zagotovila z grožnjo naj takoj preneha, drugače ga bom prijavila policiji!

To je zaleglo. Joj, kaj vse ta zemlja nosi!

Sanja Svetlina

Fotografije so simbolične

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor