ponedeljek, 20 maja, 2024

Iz te kategorije

Solinarji in knapi

V teh dneh bi se marsikdo odpravljal ali pa se že odpravil proti morju. Marsikoga bi zamikal tudi ogled in sprehod po solinah. Zato objavljamo zapis Bogdana Baroviča o solinah in solinarjih, ki so povezani tudi z Zasavjem in knapi.

V četrtek, 23. aprila, je bil praznik sv. Jurija. Včasih, leta nazaj, so na ta dan piranske, strunjanske, izolske družine množično odhajale v soline. Začela se je solinarska sezona. Končala se je na praznik sv. Jerneja, 24. avgusta. Takrat so družine iz solinarskih hiš odšle na svoje domove. Solinarskih hiš, preprostih , grajenih iz laporja ali preprostega apnenca, je bilo na slovenskem okrog 200. Solinarska hiša je imela dva prostora: spodnji in zgornji. V spodnjih prostorih so shranjevali sol, v zgornjih pa je bila kuhinja in sobe za počitek po napornem delu. Domovanje za mnoge družine v štirih toplih poletnih mesecih.

Danes so ohranjene le še Sečoveljske in Strunjanske soline. Še vedno pridelujejo sol po tradicionalnih postopkih. Sol, ki nastane na solinarskih poljih, nabirajo z lesenimi strgali na kupe. Naložijo jih na vozičke in odpeljejo. In: vozički se vozijo po tračnicah, ki so skupaj s trami prav iz naših krajev. In tudi vozički so iz zasavskih rudnikov. Rudarji so jih podarjali solinarjem in med njimi je bilo veliko prijateljskih vezi. Med knapi in solinarji.

»Zapuščene so soline, v soju julijskih noči; v tvoje prazne kavedine nihče več morja ne spusti. In nikogar več ni tu, ki bi gledal, kod si ti; kako sonce ljubi morje in v sol ga spremeni …« je najlepše opisano solinarstvo v pesmi Solinar skupine Faraoni. In naj sonce ljubi tudi nas, ljudi v teh pustih, samotnih dneh … Bogdan Barovič

Slika : Bogdan Barovič: solinar, soline, olja na platnu

Isti avtor