Koliko denarja je država namenila za projekte pri zapiranju RTH? Okrog 250 milijonov evrov. Če bi prišteli še zapiranje rudnika v Zagorju, bi bila cena že krepko preko 300 milijonov evrov. Samo desetino tega denarja bi morala država vložiti v smelo naložbo in bi Zasavju olajšala prihodnost z enim zamahom. Ponudila bi mu možnost hitrejšega razvoja. Dobrih 35 milijonov evrov bi morala država vložiti v gradnjo predora iz Zasavja do Savinjske doline in Zasavje bi bilo v povsem drugem položaju, kot je danes. Danes je pozabljeno od države in boga sredi matere domovine. V središču Slovenje bolj oddaljeno od središča države kot Koper ali Murska Sobota.
Ideja ni od danes

Ideje o predoru niso od danes. Prve na glas izrečene so menda odnesle prvega povojnega trboveljskega župana. Potem so se pojavljale tu in tam. Postale malo glasnejše vsake toliko časa, v socializmu še bolj tihe. Vendar nikoli jih ni zase vzel nihče od tistih, ki bi imel toliko vizije, da bi jo glasneje predstavil v Sloveniji. Danes so bolj glasne kot kadarkoli.

Predor, ki so ga začrtali v nekaterih izpeljankah tretje razvojne osi, bi pogledal luč sveta na sončni strani dimnika nekje med Trbovljami in Hrastnikom, cesta bi šla kot viadukt nad hrastniško steklarno in visoko po levem bregu Save do Zidanega Mosta. Druga možnost je bila še bolj drzna. Kar naprej do Save in pod masivom Kuma na Dolenjsko. Ni slabo, za Zasavce res ne.

Prednosti predora

Tunel bi močno skrajšal pot do avtoceste, Hrastničanom in Trboveljčanom za dobrih 15 minut, Zagorjanom sicer ne, vendar bi jim tudi prinesel marsikaj dobrega. Manj tovornega in drugega prometa skozi mesto, hitrejši pretok prometa do Trojan, zmanjšanje delcev PM10. To nekateri, ki se zmrdujejo nad idejo tunela, radi pozabljajo. Tunel bi torej prinesel veliko vsem v Zasavju. Predvsem bi odprl možnosti za hitrejše potovanje v svet, hitrejši dostop sveta v zasavske doline, bolj prijazen prevoz (tudi pozimi, ko so vozne razmere preko Trojan, Marnega in Podmeje včasih nemogoče, preko Litije je pa tovorni promet tako zaprt). Povečale bi se možnosti za večje naložbe v zasavsko gospodarstvo. Hitrejši bi bil pretok ljudi in znanja. Doline bi se, skratka, močno prevetrile na različnih nivojih.

Podpora tunelu

Predor Trbovlje-Prebold in s tem priključitev na avtocesto bi po besedah gradbenega strokovnjaka Iztoka Hribovška v prvi fazi pomenila logistično prometno izboljšavo po predvidoma ravninskem terenu in skrajšanje časa potovanja proti Ljubljani, Celju in Mariboru, imela pa bi tudi druge pozitivne vplive, predvsem gospodarske.

S tem se strinjajo tudi zasavski gospodarstveniki, predvsem v Trbovljah in Hrastniku. Kot je povedal direktor podjetja Dewesoft Andrej Orožen: »Prednost predora je v skrajšanju časa potovanja do delovnega mesta. Prevoz na delo v manj kot eni uri je izvedljiv. Tako postajajo s tunelom ljudem iz naših dolin dosegljive zaposlitve vse do Maribora. Velja tudi obratno. Ali pametne ljudi privabimo delat k nam, ali pa selimo razvojne oddelke v kraje, kjer je tak kader.« Orožen tudi ne vidi težav, da projekt ne bi izvedli. »Problemov za izgradnjo ne vidim,« pravi, »dela se lahko pričnejo takoj. Projektiva, geologija, izgradnja … v nekaj letih bi bil lahko zgrajen.«

Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, meni: »Predor Trbovlje – Prebold bi tako prebivalcem kot podjetjem v Zasavju končno omogočil boljšo logistično povezavo do Ljubljane ter s tem odprl zasavsko dolino in omogočil lažje zaposlovanje. Steklarna Hrastnik bi prednosti hitre priključitve na avtocesto s pridom izkoristila, prepričan pa sem, da bi bil tudi vtis potencialnih poslovnih partnerjev zaradi krajše in hitrejše poti pozitiven. Sam zato idejo podpiram v sredinah, kjer sem aktivno prisoten, tako s stališča gospodarstvenika kot človeka, ki verjame, da ima Zasavje potencial tudi na turističnem področju. Zagotovo pa je sedaj ključen pritisk županov, ki pa ga bomo gospodarstveniki aktivno podprli, saj dvoma o ugodnih, pozitivnih učinkih, ni.«

Delovna skupina

Občina Trbovlje je že septembra 2015 oblikovala delovno skupino, ki bi preučila možnosti izvedbe predora Trbovlje-Prebold. Vodil jo je Tadej Špitalar, ki pa je z mesta odstopil, ko je prevzel vodenje Regionalne razvojne agencije Zasavje. Trboveljski občinski svetniki so zato s sklepom 6. decembra imenovali novo delovno skupino, ki bo proučila možnosti in se zavzemala za izgradnjo predora. Skupino sestavljajo Borut Dolanc, Tomaž Vresk, Sebastjan Ledinek, Janez Forte, Andrej Knific, Katarina Conradi, Tomaž Trotovšek, Andrej Gorjup in Bojan Jelen. Špitalar je zdaj namestnik vodje skupine, vodi pa jo Iztok Hribovšek.

Prve aktivnosti

»Delovna skupina, ki deluje v prostem času, je izvedla že precej aktivnosti,« je povedal Iztok Hribovšek, »pričela je z aktivnostmi za potrebne dokumente in študije ter se začela povezovati s posamezniki in širšo lokalno skupnostjo, od občin Prebold, Litije in Radeč. Obiskala je tudi ministrico za okolje in prostor v zvezi s tretjo razvojno osjo.« Določili so varianto trase oziroma lokacijo predora, ki naj bi stal na področju Gabrskega. Kot je povedal Hribovšek, so izdelane tudi že novelirana ocena vrednosti in skice prometnega vpliva skrajšanja časa voženj zaradi predora. »Ocena vrednosti izvedbe samega predora je okrog 35 milijonov evrov, navezovalne ceste na obeh straneh pa bi, odvisno od variant, stale od pet do osem milijonov evrov,« pravi Hribovšek. »To bi bila prva faza, v kolikor pa bi projekt postal širše podprt, bi postal “zasavska razvojna os s predorom” in bi potreboval tudi ustrezno cestno povezavo proti Zagorju in Hrastniku. V kolikor 3. razvojna os ne bi bila podprta skozi Laško, jo bomo z veseljem sprejeli mi v Zasavju.«

V petih letih zgrajen

Na vprašanje, kaj bi lahko zavrlo ali onemogočilo izvedbo projekta, Hribovšek odgovarja: »Glavni izzivi pri celotnem projektu so predvsem vezani na vse potrditve države in umestitve v vse potrebne dokumente, kar je predpogoj za samo izvedbo. Tehnično je zadeva precej jasna in definirana. Trenutna varianta je enocevni dvosmerni predor, v kolikor bi projekt dobil drugačno, večjo podporo, pa bo mogoče tudi drugače.«

Seveda si želijo, da bi bil projekt izveden čimprej. »Kot radi rečemo, bi bilo že včeraj prepozno,« pravi Hribovšek. »V okviru možnosti si bomo prizadevali, da bi bil izveden v treh do petih letih, v kolikor bo za to obstajala podpora in pripravljenost vseh. Kaj pa je res in realno, pa bo povedala država.«

Kaj pa država?

Da bo projekt podprla tudi država, močno upa tudi župan Prebolda Vinko Debelak, ki se je o predoru že pogovarjal tudi s trboveljsko županjo Jasno Gabrič. Povedal je, da je Občina Prebold tudi pripravljena sofinancirati projektno dokumentacijo, saj so v Preboldu zainteresirani, da se vzpostavi cestna povezava, ki bo povezala Savinjsko dolino prek predora z Zasavjem.

Kot so trboveljski občinski svetniki povedali že na decembrski seji, se bodo aktivno vključili v prizadevanja za izvedbo predora, poskušali bodo poudarjati pomen in prednosti projekta prek formalnih in neformalnih sestankov, ter v ta prizadevanja vključevati tudi zainteresirano javnost, vplivne posameznike in poslance.

Poslanske pobude

Konec lanskega leta, kmalu po občinski seji, ki se je je udeležil poslanec Združene levice Luka Mesec, je na seji državnega zbora kolege opozoril, da bi trasa čez Zasavje za to regijo pomenila  veliko razvojno priložnost. »Govorimo o eni izmed ogroženih regij. Tam je zaradi propada rudarstva pa tudi termoelektrarne v zadnjih letih brezposelnost močno poskočila. Kraji umirajo in če jih bo obvozila še tretja razvojna os, bodo dejansko izumrli,« je dejal Mesec.

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in ministrica za okolje in prostor Irena Majcen sta ob tem povedala, da predlog še ni dokončen, da bodo o odločitvi še razpravljali. »Glede na to, da so že bila ob sami javni razgrnitvi in tudi zdaj, ko prihajajo pisne pripombe, izražena določena nasprotovanja predlogu izbrane variante, bomo seveda primorani preučiti tudi druge možnosti,« je pojasnil Gašperšič.

Ali bodo torej prizadevanja za predor dejansko obrodila sad, je odvisno od moči argumentov in vpliva »zasavskih odposlancev« ter pripravljenosti države, da Zasavju s sodobno cestno povezavo omogoči nadaljnji gospodarski razvoj in lepšo prihodnost. Zasavci se ne bi smeli zanašati na tretjo razvojno os. Predor je njihova pravica. Če so obalno cesto rešili s predorom skozi Markovec, bi bil predor v Savinjsko dolino za Zasavce precej več kot reševanje morske obale. Zanje je to življenjska rešitev. Zanje je to ocean življenja. Vreden več kot sto Markovcev. Za nižjo ceno.

Tatjana Polanc Kolander in Marko Planinc

Članek je bil objavljen v januarski številki Zasavskega tednika. 

Prejšnji članekEvropski dan varstva osebnih podatkov
Naslednji članekPod Čemšeniško planino