Pandemija covid-19 je močno prizadela starejše, med njimi tudi ljudi z demenco. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni v septembru 2019 nas je tako nagovarjal s sloganom »Pogovarjajmo se o demenci«. Kot družba – tudi v teh časih – ne smemo pozabiti na demenco.
Bolezen možganov
Demenca je bolezen možganov, ki je posledica propadanja možganskih celic. Običajno počasi napreduje in spreminja svoj »obraz«. Ljudje, ki so v stiku z dementno osebo, zato zgodnjih znakov bolezni največkrat ne prepoznajo, saj demenca niso samo motnje spomina. Pri bolnikih z demenco se pojavijo tudi spremembe v vedenju in doživljanju. Tako se največkrat zgodi, da svojci poiščejo pomoč šele, ko se bolnik neprimerno vede ali postane agresiven. Ti znaki so za okolje in bližnje zelo moteči in se z njimi težko spopadajo.
Čimprej do zdravnika
Ko svojci ali bolnik sam prepoznajo prve znake demence, je pomembno, da čimprej obiščejo zdravnika. V kolikor zdravnik posumi, da gre za demenco, napoti bolnika k nevrologu ali psihiatru. Specialist opravi obsežnejši pregled, postavi diagnozo in predlaga zdravljenje. Demenca še vedno ni ozdravljiva, vendar je ključno, da se zdravljenje prične v začetni fazi, saj takrat zdravila najbolj omilijo simptome in upočasnijo razvoj bolezni. Vsekakor je pri zdravljenju pomembno tudi dosledno upoštevanje zdravnikovih navodil, kar se tiče jemanja zdravil. Zdravljenje se običajno začne postopno, saj na ta način zmanjšamo možnost pojava neželenih učinkov. Če je zdravljenje prekinjeno za več kot tri dni, ga moramo ponovno postopno uvajati. Redno jemanje zdravil lahko predstavlja veliko težavo, pri čemer si lahko bolniki na začetku pomagajo sami z opomniki, dozirniki zdravil. Z napredovanjem bolezni je nujno, da se v proces vključijo tudi sorodniki.
Čim dlje doma
Priporočilo Evropske zveze za Alzheimerjevo demenco je, da naj osebe z demenco ostanejo čim dlje doma, saj je to zanje najbolj humano. Tako kot vsi zdravi ljudje, potrebujejo tudi bolniki z demenco socialno in aktivno življenje. Ko takšna oseba izgubi sposobnost za vsakodnevne aktivnosti, potrebuje nekoga, ki ji pomaga pri načrtovanju le-teh. Vsa opravila moramo prilagoditi njihovim sposobnostim. Pomembno je, da stvari ne opravljamo namesto njih, ampak jim dovolimo, da jih opravijo sami, z našo pomočjo. V druženje z osebami z demenco lahko vključimo tudi otroke. Raziskave so pokazale, da bližina otrok blagodejno vpliva na njihovo počutje.
Kdaj v dom?
V zadnji stopnji demence bolniki pogosto ne prepoznajo več niti svojih najbližjih, zato so zanje ključnega pomena varnost in dodatne dejavnosti, ki jih doma težko zagotovimo. V večini domov za starejše imajo posebne programe za kakovostno oskrbo dementnih bolnikov. Pri oskrbi sodelujejo zdravstveno osebje, socialne službe ter službe za rehabilitacijo in animacijo.
V družbi je demenca danes še vedno stigmatizirana. Pomembno je, da zgodaj poiščemo pomoč pri zdravniku, saj lahko na začetku bolezni najbolj vplivamo na njen potek.
Katja Laneger, študentka 5. letnika EMŠ Farmacija na praktičnem usposabljanju v Zasavskih lekarnah Trbovlje, mentorica: Tanja Brvar Šuštar, mag. farm., spec.
