četrtek, 18 julija, 2024

Iz te kategorije

Pasti uporabe prehranskih dopolnil

Na slovenskem trgu se v zadnjih dveh desetletjih povečuje uporaba prehranskih dopolnil, po nekaterih ocenah naj bi bilo dostopnih preko šest tisoč pripravkov. Ker jih potrošnik lahko kupuje tudi v živilskih trgovinah in preko spleta, pogosto nima občutka, da so tudi ta živila v prevelikih odmerkih ali pri določenih bolezenskih stanjih lahko škodljiva ali celo ogrozijo njegovo zdravje.

Kaj so prehranska dopolnila?

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrati posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Vsebujejo lahko vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastlinske izvlečke, mikroorganizme,… Uživamo jih, ko zaradi bolezenskega stanja ali posebnih okoliščin ni možno zagotoviti ustreznega vnosa potrebnih hranil. Vsekakor niso nadomestilo za zdravo in uravnoteženo prehrano. Še več, osnovni namen prehranskih dopolnil, ki je v koristih dopolnjevanja prehrane pri slabo prehranjenih, se v zadnjih letih spreminja v spodbude potrošnikom po dodatni skrbi za zdravje in videz.

Pasti prehranskih dopolnil

Prehranska dopolnila so na tržišču praviloma v oblikah, ki spominjajo na zdravila, vendar prehranska dopolnila niso zdravila in ne zdravijo. Tako so oglasi, kot je na primer »Prehransko dopolnilo zdravi prekomerno težo« lažni in zavajajoči. Hkrati takšno oglaševanje tudi ni v skladu s slovenskimi in evropskimi predpisi. Prehranska dopolnila so lahko označena in oglaševana le v skladu s seznamom dopustnih prehranskih in zdravstvenih trditev, ki ga redno posodoblja Evropska komisija. Te trditve morajo biti utemeljene z znanstvenimi dokazi ter za potrošnika uporabne in jasne.

Prehransko dopolnilo ni zdravilo

Prehranska dopolnila od zdravil in ostalih izdelkov ločimo po označbi »prehransko dopolnilo« na embalaži. Na embalaži in/ali v priloženem navodilu pa morajo biti navedene tudi vse vrste snovi, priporočena količina ali odmerek (količine mineralov in vitaminov tudi kot odstotek priporočenega dnevnega vnosa). Vsebovati morajo tudi opozorilo: »Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti«, »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano« in »Shranjevati nedosegljivo otrokom«. Poleg zadnje navedbe je splošno priporočilo tudi to, da prehranska dopolnila shranjujemo ločeno od zdravil.

Dvomljiv nakup preko spleta

Prehranska dopolnila z znanim in registriranim proizvajalcem, distributerjem oziroma prodajalcem so praviloma varna ter izpolnjujejo zahteve evropskih in slovenskih predpisov. To pa ne velja za izdelke/prehranska dopolnila, ki se tržijo preko spleta in so registrirana izven območja Evropske unije. Sporna so lahko tudi oglaševanja in predstavljanja prehranskih dopolnil preko družbenih omrežij, preko elektronske pošte uporabnika, telefona ali na domu. Zdravstveni inšpektorat RS, ki izvaja nadzor nad prehranskimi dopolnili, opozarja na nevarnosti pri nakupu izdelkov preko spletnih strani in tveganja za zdravje potrošnika. Tudi na radiu, televiziji, v časopisih, revijah so podatki lahko pomanjkljivi. Navajajo ugodne učinke za uporabnika, ne opozarjajo pa, da je potrebno upoštevati vsa navodila za varno uporabo in se v primeru sočasne bolezni, sočasne uporabe zdravil ali uporabi več prehranskih dopolnil posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.

Nevarnosti prekomernega uživanja

Prekomerno uživanje prehranskih dopolnil (enega ali več) ima lahko škodljive učinke na zdravje. Tako v zadnjih letih v Centru za zastrupitve v Ljubljani ugotavljajo porast zdravstvenih težav, povezanih z jemanjem neustreznih odmerkov ali sestavin v prehranskih dopolnilih. Med pogostimi poročanimi škodljivimi učinki so težave v prebavnem sistemu, koprivnica, povišan utrip srca, bolečine v mišicah, motnje v delovanju jeter in živčevja. Pogosta sestavina prehranskih dopolnil na trgu so ekstrakti rastlin. Uporabniki jih dojemajo kot »naravne« in »zdrave«, poleg akutnih pa imajo lahko tudi kronične učinke na zdravje ljudi (na primer motnje v delovanju jeter, imunskega in hormonskega sistema).

Součinkovanje z zdravili

Eden od pomembnih varnostnih vidikov uporabe prehranskih dopolnil so tudi možnost součinkovanja (t.i. interakcij) z zdravili, zaradi katerih lahko pride do različnih neželenih učinkov. Do interakcij z zdravili lahko pride tudi zaradi namerno ali nenamerno dodanih primesi. Med pogosto uporabljenimi pripravki rastlinskega izvora, ki lahko vplivajo na učinek zdravil, so šentjanževka, grenivka, ginseng, česen, sladki koren in izdelki iz konoplje (z vsebnostjo kanabinoidov). V primeru kakršnegakoli dvoma glede posameznega pripravka, bodisi v zvezi s kakovostjo, vprašljivim izvorom ali pa možnostjo potencialnega součinkovanja, je smiselno uporabo takšnega pripravka odsvetovati.

Uporaba prehranskih dopolnil je lahko nevarna – predvsem kadar potrošnik nima ustreznih podatkov o izvoru in proizvajalcu, o sestavinah, učinkovitosti ter varnosti izdelka in varni uporabi glede na njegovo zdravstveno stanje, sočasno uporabo zdravil, alkohola in drugih živil. Posvet z zdravnikom ali farmacevtom je tako vsekakor na mestu.

Tanja Brvar Šuštar, mag. farm. spec.,

Zasavske lekarne


 

Previous article
Next article

Isti avtor