petek, 21 junija, 2024

Iz te kategorije

Participatorni proračun v Zasavju

V hrastniški KS Podkraj so v novembru prvič glasovali o izvedbi participatornega proračuna. V prihodnjem letu bodo izvedli projekt po izboru krajanov. V Zagorju bodo sledili zgledu, v Trbovljah pa v tem ne vidijo smisla.

Kaj je participatorni proračun?

Izraz participatorni proračun pomeni obliko demokratičnega sodelovanja občanov pri pripravi občinskih proračunov. Občani na podlagi poziva župana oz. občinske uprave pripravijo predlog oz. nabor projektov, ki so zanje pomembni. Pravno podlago za pripravo in izvrševanje participatornega proračuna daje Zakon o lokalni samoupravi, ki je bil leta 2018 dopolnjen z 48.a členom. Ta pravi: »Občina lahko v postopku priprave predloga proračuna določi višino sredstev, namenjeno financiranju projektov, ki jih predlagajo občani. O predlaganih projektih občina izvede posvetovanja z občani najkasneje do predložitve proračuna občinskemu svetu v sprejem.«

Ledino orjejo v Podkraju

V Zasavju tak način soodločanja občanov o porabi proračunskih sredstev prvi preizkušajo Hrastničani, natančneje prebivalke in prebivalci KS Podkraj. Ti so v začetku oktobra oddali 13 predlogov, za katere na občini pravijo, da so vsi ustrezali zastavljenim kriterijem.

Da je imel predlagani projekt možnost za uvrstitev na glasovanje, je moral biti skladen z zakonodajo in občinskimi akti. Njegova izvedba je morala biti v pristojnosti Občine Hrastnik, umeščen pa je moral biti v KS Podkraj. Namenjen je moral biti splošni javni uporabi. Finančno je moral biti ovrednoten s 1000 do 6000 evri, izvedljiv v proračunskem obdobju 2020 in ni smel biti uvrščen v že obstoječ načrt občinskih vlaganj za to finančno obdobje.

Za KS Podkraj je ideja o testiranju izvajanja participatornega proračuna prišla ob pravem času, pravi predsednik KS Matej Kavšek: »V letu 2019 je bila v planu obnova notranjih prostorov Doma KS Podkraj in ureditev okolice.  Krajani so dela izvedli udarniško in prostovoljno, ob tovrstnem druženju pa veliko razmišljali o prihodnosti in naslednjih projektih, ki bi jih radi izvedli v okolici Doma KS in tako naredili nekaj na medgeneracijskem druženju. Kot nalašč smo bili kmalu obveščeni o participatornem proračunu in tako že imeli v mislih izvedbo naslednjih projektov.«

Izbrali nadstrešek

V drugi fazi izvedbe so občinske strokovne službe pregledale prispele predloge in pripravile ocene stroškov posameznih projektov. Podane predloge so pregledali skupaj s predlagatelji. Krajanke in krajani, stari 16 let ali več, so nato 17. novembra glasovali za predloge, ki bi po njihovem mnenju KS prinesli največ koristi. Izbirali so lahko med štirimi predlogi:

Prvi predlog je bil ureditev obstoječega večjega zapuščenega vrta in poraščenega zemljišča v makadamsko območje, ki bo lahko v naslednjih fazah nadgrajeno v otroško igrišče.

Drugi predlog je bil, da na lokaciji obstoječega zapuščenega vrta uredijo teren in postavijo nadstrešek z enokapno streho, ki bi zagotavljal senco in izvedbo prireditev tudi ob dežju.

Tretji predlog je bila ureditev obstoječega travnatega in poraščenega zemljišča v makadamsko območje, ki bi v času prireditev v KS Podkraj služilo kot parkirišče za potrebe obiskovalcev. Del parkirišča bi omogočal tudi dostop do opuščene »cicke«, ki bo v prihodnosti urejena kot del dediščine v KS Podkraj.

Četrti predlog pa je bil vzpostavitev galerije v zgornjih prostorih KS Podkraj. Vsebinska nit galerije bi bila predstavitev lokalnih tematik izgnanstva, udarniškega dela, zgodb že preminulih krajanov ipd.

Največ glasov je prejel predlog izgradnje nadstreška (72%), sledil mu je predlog ureditve novih parkirnih površin (15%), le dva odstotka manj pa so krajani namenili ureditvi površin za igrala (13%). Predlogu galerije glasov niso namenili.

Uspešni začetki

Tako Občina Hrastnik kot predsednik KS Podkraj Kavšek pilotno izvedbo ocenjujeta kot uspešno. »Tako krajani kot svet KS so se v celoten proces aktivno vključili. Krajani so uvajanje participatornega proračuna sprejeli odprtih rok, oddali predloge, se o predlogih pogovarjali med seboj … Prav vse ideje so namenjene izboljšanju življenja v skupnosti in ne posameznim interesom. In prav to je bistvo modela participatornega odločanja,« sporočajo na občini. »Glede na to, da se je v prejšnjih mandatih v KS Podkraj vlagalo malo – razlog je izgradnja hidroelektrarne Suhadol,« dodaja Kavšek, »so takšna sredstva zelo dobrodošla.«

O participatornem proračunu se je v Hrastniku govorilo že pred dvema letoma, med najbolj zagretimi za njegovo uvedbo pa je bil ravno zdajšnji župan Marko Funkl. Tedaj je za Savus pojasnil, da participatorni proračun spodbuja zanimanje ljudi za občino, v kateri živijo, poleg tega pa župane postavi v vlogo servisa občanov, kot bi po njegovem tudi moralo biti. O uspešni izvedbi participatornega proračuna v KS Podkraj pa je dejal: »Lokalna skupnost mora delovati na principu vključevanja javnosti v procese odločanja. Na ta način se občanom približa delovanje občine in njenih odločevalskih procesov. Prav tako je to mehanizem, ki vedno postavi skupnost pred posameznika, zato smo izjemno zadovoljni, da smo tudi v naši občini pričeli z vpeljevanjem participatornega proračuna.«

Zagorje sledi, v Trbovljah so proti

V Hrastniku bodo v naslednjem letu participatorni proračun izvajali v vseh krajevnih skupnostih. Tudi v Občini Zagorje ob Savi bodo, tako v. d. direktorja občinske uprave Matej Drobež, participatorni proračun začeli izvajati še v tem županskem mandatu. V Trbovljah se za to niso odločili, a pravijo, da z dobrim razlogom: »Občina Trbovlje že izvaja projekte, ki so namenjeni občanom, ki so odraz njihovih želja in pobud ali pa pritoževanj,« pravijo. Dodajajo, da bi samo izvajanje participatornega proračuna občini odžrlo del denarja, ki ga sedaj vložijo v projekte. In nenazadnje, v zasavskih občinah že obstajajo krajevne skupnosti, ki za občane pomenijo podobno kot participatorni proračun – vsaka KS razpolaga z določenim delom proračunskih sredstev, predlogi za porabo pa prihajajo od krajanov. »Sprašujemo se, čemu so potem namenjene krajevne skupnosti, kjer so izvoljeni ljudje, ki živijo v mestnih in krajevnih skupnostih, od koder prejemajo predloge, kaj bi bilo potrebno postoriti. Kakšna je potem razlika med KS, ki razpolaga z isto višino denarja, kot ga potem občina v sklopu participativnega proračuna nameni tej isti krajevni skupnosti, samo, da v tem primeru ljudje ne glasujejo za člane KS, ampak za projekte? Je potem še smiselno imeti krajevne skupnosti?« svojo odločitev pojasnjujejo na občini Trbovlje.

Tudi drugod po Sloveniji

Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja je že pred županskimi volitvami novembra lani vse županske kandidate pozval k zaobljubi o uvedbi participatornega proračuna v občini, ki so jo želeli voditi. Dobili so 275 zaobljub, od tega je 57 kandidatov in kandidatk, ki so obljubili uvedbo participativnega proračuna, tudi zmagalo na volitvah. Župan Zagorja Matjaž Švagan in županja Trbovelj Jasna Gabrič se nista zaobljubila k uvedbi participatornega proračuna, hrastniški župan Marko Funkl pa se je.

Začetki participatornega proračuna v Sloveniji, pojasnjujejo na Ministrstvu za finance RS, sicer segajo v leto 2016. Med prvimi so ga izvajali v Mestni občini Maribor in v Občini Ajdovščina. V slednji so projekt poimenovali Moja pobuda. Še posebej na podeželju je bil projekt zelo uspešen, tako da so ga ponovili tudi v lanskem letu. Na ajdovski občini so nam zaupali, da je projekt Moja pobuda požel tudi veliko mednarodnega zanimanja. V prihodnjem letu bodo participatorni proračun prvič izvajali tudi na primer v Občini Postojna, kjer bodo projektu v prihodnjih dveh letih namenili 200.000 evrov.

Martina Drobne

Foto: arhiv Občine Hrastnik

 

Isti avtor