Orjaški rudar dobiva obrise
Velikanski, osem metrov visok kip rudarja – prometeja počasi dobiva svojo obliko. Akademski kipar Zoran Poznič je na predstaviti velikega ogrodja konstrukcije kipa dejal, da se bodo v kip zlile sanje mnogih generacij, ki so krvavele, jokale, vriskale, pele in se borile. To daje kipu pravi smisel.
»Konstrukcijo sem zvaril v treh dneh. Zame je bilo to sicer rutinsko delo, vendar izjemna čast, da sem pomagal svetovni firmi Kovit pri izdelavi tega projekta. Veseli me, da so se spomnili, da na tak način počastijo spomin na rudarje, na vse, kar so pretrpeli. Vem, kako je bilo težko, moj oče in stari oče sta bila rudarja. Tudi za njih sem varil, delal to,« je pripovedoval Egidij (Gidi) Bricelj, varilec, ki je zvaril ogrodje za kip Rudarja – Prometeja.
Kovit je dal na razpolago prostore, kjer varijo ogromen kip. Direktor 
podjetja Sandi Grm je na predstavitvi dejal: »Na tem prostoru, kjer je sedaj naše podjetje, je nekoč delala Rudarska gradbena dejavnost (RGD), ki je gradila jamske objekte. Mi ne nadaljujemo te tradicije, nadaljujemo pa trboveljsko tradicijo strojegradnje. Izdelujemo tlačne posode, industrijsko opremo za industrijo aluminija, jeklarsko industrijo, komponente za velike elektrarne. Naše izdelke izvažamo v Evropo, največ v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Italijo, Francijo, Belgijo.« V Kovitu zaenkrat izdelujejo strojno opremo, težko do 50 ton, z naslednjo naložbo bodo izdelovali že stotonske izdelke. V podjetju je zaposlenih 60 ljudi, letni prihodek firme je 5,5 milijona evrov.
Akademski kipar Zoran Poznič je zelo zadovoljen, da lahko delajo kip v zavetju Kovita: »Po dolgih birokratskih bojih nam je končno uspelo narediti osnovno konstrukcijo kipa. Sedaj gre konstrukcija v Celje, kjer jo bodo pocinkali. Naslednji korak je oblikovanje kipa. Zanj bomo porabili 14 do 16 ton železja, ki smo ga nabrali v Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Nekatero železje je staro tudi 150 let, vso pa je bilo v uporabi v rudniku. Pri urejanju skulpture bodo sodelovali štirje varilci Kovita.« Poznič je zadovoljen tudi z odzivom drugih firm, ki sodelujejo, pa tudi občani so se pridružili s prostovoljnimi prispevki. »S tem osmišljajo skulpturo kot skupno last,« pravi Poznič.
Predsednica društva TNM Vesna Jesih, osnovno poslanstvo društva je promoviranje industrijske dediščine, je povedala, da je skulptura v desetih letih delovanja društva najdražji, največji, najtežji in najbolj zahteven projekt. »Čeprav Rudar – Prometej že stoji, nas čaka do decembra, ko predvidevamo otvoritev, še ogromno dela. Tudi pri nabiranju sredstev. Odziv je bil kar velik, vendar bomo morali sedaj spet zavihati rokave,« je dejala Vesna Jesih.
Pritrdil ji je Karel Vukovič, ki pri projektu skrbi za operativo: »Doslej smo zbrali slabo polovico od končne vsote 45.000 evrov, kolikor stane projekt. Zahvaliti se moramo gospodarskim firmam, ki so poleg denarnih sredstev priskočile na pomoč tudi z uslugami. Pa seveda tudi vsem posameznikom.« Vukovič je poudaril, da jih čaka poleg izdelave konstrukcije tudi precej gradbenih del na terenu. Pripraviti morajo plato za postavitev spomenika, tam bodo postavili tudi malo sončno elektrarno. Naslednji mesec nameravajo urediti vse potrebno, da bodo lahko ob Barbari uradno odprli spomenik. Poleg tega pa čaka snovalce še en velik podvig. Transport več kot 15 tonskega spomenika na Špicberg, kjer bo stal. Pri prevozu bo šlo za milimetre, so povedali strokovnjaki, ki bodo rudarja na plato dvignili s 150 tonskim dvigalom, ki ga bodo postavili na znani lokaciji Pri pesih.
Zoran Poznič je povedal še, da bo imel kip posebno srce. Z njim bo poudaril še eno dimenzijo rudarstva, ki ni bilo le rudarjenje. »Želim se oddolžiti tudi rudarskim ženam, 
materam, sestram. Zato bo umetnica Marjeta Hribar izdelala posebno srce, ki bo utripalo in žarelo. S tem bom simbolično prikazal tudi mehkobo ženskega dela rudarstva,« je poudaril Poznič.
Marjeta Hribar je dejala, da bo srce oblikovala iz premoga, ki ga s posebnim postopkom tako impregnira, da je obstojno vrsto desetletij. »Srce bo veliko, en del bo predstavljal moškega, drugi pa žensko. Šiv, ki ga bo držal na polovici skupaj, bo utripal. Poosebljal bo srčni utrip in opozarjal na to, da še vedno živimo,« je dejala umetnica.
Mogočna skulptura rudarja torej dobiva svojo podobo. Poklon zasavskim rudarjem in drugim delavcem in njihovih družinam bo že letos zasijal nad trboveljsko dolino, od koder bo čez dan opazoval dolino, ponoči pa s svetilko na čeladi svetil na Drajeršoht na drugem koncu Trbovelj.
Marko Planinc
Foto: Marko Planinc
