Občina Trbovlje praznuje svoj občinski praznik 1. junija. Na ta dan so se leta 1924 pripadniki Proletarskih akcijskih čet spopadli s pripadniki Orjune, ki so skozi Trbovlje pripravili povorko in nameravali razviti svoj prapor. Na praznični dan po Trbovljah visijo občinske in državne zastave, nanj pa opozarja tudi čestitka županje Jasne Gabrič vsem občankam in občanom Trbovelj.
»Spoštovani Trboveljčani, cenjene Trboveljčanke. Prvega junija Trbovlje praznujejo občinski praznik v spomin na spopad revirskega delavstva z Orjuno. Dogodki leta 1924 sodijo med pomembnejše za naše mesto. Naj bo občinski praznik priložnost, da se ozremo po našem mestu in s ponosom spremljamo vse pozitivne spremembe in dobre zgodbe, ki so se že zgodile ali pa še prihajajo. Ob občinskem prazniku vam želimo prijetno praznovanje,« je v čestitki zapisala županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič.
Spopad z Orjuno
Občina Trbovlje praznuje svoj praznik 1. junija v spomin na spopad z Orjuno leta 1924. Na nedeljsko jutro, 1. junija 1924, se je ob deseti uri dopoldne okrog 800 oboroženih Orjunašev, osovraženih med delavci, posebej rudarji, zbralo na trboveljski železniški postaji. Skupaj z vojaško godbo so odkorakali proti mestu. Pred rudarskim domom sredi Trbovelj jih je v zasedi pričakalo 60 do 70 borcev Proletarskih akcijskih čet. Godbenike so spustili mimo, potem pa napadli zastavonoše in funkcionarje Orjune. Orjunaši so odgovorili z ognjem.
Po nekajminutni izmenjavi ognja sta streljanje prekinili dve ročni bombi, ki so ju pripadniki Proletarskih akcijskih čet vrgli med udeležence povorke. Spopadajoči strani sta se razmaknili, ogenj je terjal nekaj življenj ter poškodoval več ljudi. Orjunaši so potem v meščanskem delu Trbovelj razvili svoj prapor. V znak maščevanja so orožnikom odvzeli pridržanega rudarja Franca Fakina in ga v kamnolomu v zgornjih Trbovljah mučili in ubili. Nato so vdrli še v rudarski dom in ga zažgali. Oblasti so v mesto napotile vojsko, ki je do večera zasedla Trbovlje in vzpostavila mir.
Savus
Foto: Branko Klančar
