Na današnji dan leta 2011 se je poslovil matematik, ekonomist in človek neštetih talentov. Sodobniki so ga poznali kot izjemnega strokovnjaka, deloholika in človeka z izrazitim smislom za humor, ki ga je znal s pravo mero dozirati tudi v svoja predavanja, nastope in gledališko ter drugo ustvarjanje.

Šolanje

Jože Andrej Čibej se je rodil 26. avgusta 1953 v Ljubljani, večino svojega življenja pa preživel v Trbovljah, kamor se je preselil s starši. Tam je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, leta 1971 pa se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, smer tehnična matematika. Leto pozneje je vpisal še študij ekonomije. Po diplomi na FNT leta 1975 se je zaposlil v Strojni tovarni Trbovlje kot sistemski inženir analitik, leto pozneje je diplomiral še na ekonomiji. Leta 1979 je končal podiplomski študij tako na FNT kot tudi na EF, kjer je že 1977 postal honorarni asistent. Leto zatem se je redno zaposlil kot asistent za matematiko.

Strokovno in publicistično delo

Poleg pedagoškega dela se je intenzivno ukvarjal s pisanjem strokovne literature. Za seboj je pustil obsežno zbirko gradiva, ki obsega skoraj sedemsto naslovov, od tega okoli štirideset izvirnih znanstvenih člankov, več kot deset preglednih znanstvenih člankov, prek sto strokovnih člankov s področja finančne matematike in ekonomije, več monografij, univerzitetnih in visokošolskih učbenikov, več kot devetdeset drugih študijskih gradiv za študente ekonomije ter več priročnikov, zlasti s področja bančništva. Pisal je za strokovne revije, kot so Bančni vestnik, Ekonomska revija, Revizor, Naše gospodarstvo, Obzornik za matematiko in fiziko, Denar, Finance, Presek, sodeloval je s portalom E-revir, v katerem so objavljali predvsem zasavski avtorji itn.

Deloholik s smislom za humor

Emil Lah, odgovorni urednik Bančnega vestnika, je ob njegovi smrti zapisal: »Čeprav je bil deloholik in so ga profesorji pa tudi študenti cenili predvsem kot odličnega finančnega matematika, ki se je analize ekonomskih vprašanj loteval z matematičnimi orodji, so se v njegovi družbi dobro počutili predvsem zaradi njegovih neverjetno subtilnih domislic in humornih vložkov.« Lah je še dodal: »Jože je bil višji predavatelj finančne matematike, ki je svoje bogato matematično in ekonomsko zanje predaval študentom na ekonomski fakulteti, poslovnim bančnikom, finančnikom ali računovodjem. Bil je ustvarjalno kritičen do zakonov, pravnikov, politikov in predvsem šarlatanov. Ker se je kritike predlogov zakonov loteval analitično, strokovno neoporečno in avtoritativno, so se pisci finančne zakonodaje javnih polemik z njim raje izogibali. A na koncu jih je vedno čakal in dočakal.« Milena Strnad pa je takrat napisala: »Njegova zapuščina bo pokazala, da je svoj cilj “biti v matematiki vrhunski pianist in ne vrhunski skladatelj”, kot si je želel, tudi dosegel.«

Vsestranski človek

Kljub obilici službenih obveznosti je bil izredno vsestranski človek, saj bil dolga leta (že od gimnazijskih časov) član ljubiteljskega gledališča v Trbovljah. Za to svoje delo je leta 1999 prejel nagrado Tončke Čeč Občine Trbovlje. Bil je izvrsten interpret dramskih in komedijskih likov, uspešen prirejevalec gledaliških besedil, scenograf in kostumograf, s količinsko razmeroma manjšim opusom kot drugi, a z zavidljivo kakovostjo. Poleg odlično odigranih glavnih in stranskih vlog v različnih predstavah je Čibej tudi pisal in režiral. Njegovo najbrž najboljše delo je Kaj nam pa morejo, sestavljenka, v katero je “prepisal in dopisal” – kot sam pravi v gledališkem listu – igrico Prihranjeni funt irskega pisatelja Seana O’Caseya in Nušićevega Analfabeta. S to predstavo, ki jo je režiral Janez Drozg, je Gledališče Svoboda Center leta 1983 doseglo enega svojih vrhuncev. Predstava je doživela 22 ponovitev v 13 slovenskih mestih, kasneje pa so jo uprizarjala tudi nekatera amaterska gledališča na Primorskem. Jože Andrej Čibej je z glavno vlogo v Analfabetu (Načelnik) dosegel tudi svoj igralski vrh in je na srečanju slovenskih amaterskih gledališč prejel zlato Linhartovo značko.

Naš ata

Med drugim je napisal tudi besedilo za eno najbolj prepoznavnih trboveljskih pesmi Naš ata, s katero so Mladi upi zmagali na festivalu Vesela jesen.

Bil je med ustanovnimi člani trboveljskega kluba Lions, ki še vedno deluje in pomaga slepim in slabovidnim, nekaj časa pa je bil tudi konzul zasavskega omizja Slow food.

Od leta 1978 je bil poročen z Danijelo Čibej, profesorico slovenskega jezika, s katero je imel tri otroke. Jože Andrej Čibej je po zahrbtni bolezni umrl 16. novembra 2011 v Trbovljah.

Savus

Foto: Celjskozasavski.si

Viri in literatura

Arhiv družine

Finance: Ob smrti Jožeta Andreja Čibeja, 2011

Danijel Potočan, Jani Kužnik, Bilo je gledališče (Gledališče Svoboda Center), 2013

Cobiss bibliografija

Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Celjskozasavski.si, 2017