Občinam bodo zvišali povprečnino, država bo skušala sofinancirati 6 odstotkov občinskih naložb, država se bo lotila tudi težav več kot 90 slovenskih občin, ki so » podfinancirane«.
Koritnik o novostih
Takšne rešitve je predstavil na sestanku s predstavniki SOS, ZOS in ZMOS v ponedeljek, 28. septembra, minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Uvodoma so podali informacijo o finančnih podlagah za pripravo proračuna RS za leti 2021 in 2022 in govorili o višini povprečnine. Predlagana povprečnina za leto 2021 je 628,20 €. Enak znesek se zaenkrat predvideva tudi za leto 2022, saj se ne ve, kakšna bo dohodnina v 2020. Po trenutnih podatkih bi bila potrebna finančna izravnava države v višini 18 mio €. Sredstva za sofinanciranje investicij se predvidevajo v višini 77,5 mio €. Od tega cca 51 milijonov € nepovratnih in 25 milijonov € povratnih sredstev. Po podatkih Ministrstva za finance je štiriletno povprečje višine stroškov za izvajanje zakonskih nalog, ki se upoštevajo za leto 2021 612 € in za leto 2022 614,59 € (povprečna višina stroškov za izvajanje zakonskih nalog v letu 2016 je bila 572,09 €, v letu 2017 591, 26 €, v letu 2018 631,6 4€ in v letu 2019 647,72 €).
Dober dialog
Predsednik SOS Peter Misja je pohvalil dober dialog z ministrstvom, zaradi katerega je bilo v letošnjem letu dosti doseženega. Prav tako upa, da bo predlagana povprečnina in sredstva za sofinanciranje investicij naslednje leto še nekoliko višja. V skladu s sklepom predsedstva SOS je predlagal, da se višina zneska za sofinanciranje investicij dvigne na 6 % primerne porabe.
Podpredsednica SOS Jasna Gabrič je povedala, da je bil v preteklosti odnos države glede financiranja občin slab, zato pozdravlja višjo višino povprečnine. Izpostavila je, da nekatere občine že sedaj za izvajanje zakonskih nalog zagotavljajo lastna sredstva in posebej poudarila pomen ureditve sistema na področjih, kjer so občine samo računovodski servisi.
Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar je opozorila, da lani 96 občin ni imelo pokritih stroškov za izvajanje zakonskih nalog iz primerne porabe oz. iz primernega obsega sredstev.
Zakonske naloge
Podpredsednik SOS dr. Aleksander Jevšek je povedal, da so občine v krizi naredile ogromno, za dobrobit občanov so se odpovedovale svojim financam. Tudi on je opozoril na anomalije pri financiranju občin in nesprejemljivo dejstvo, da mora več kot 90 občin zagotavljati lastna sredstva za izvajanje zakonskih nalog. Dodatno je izpostavil področja, kjer je ukrepanje države nujno (izterljivost socialnih pomoči, komunalnih prispevkov …). Dejstvo je namreč, da nekateri prejemajo visoke zneske socialnih pomoči, medtem ko svojih obveznosti do občin ne poravnajo.
Podfinanciranih 96 občin
Gregor Macedoni iz ZMOS je opozoril, da je čas tudi za postopno odpravljanje nesorazmerij pri financiranju občin. Kako so občine porabljale povratna sredstva iz 21. člena zakona o financiranju občin pa je izpostavil Robert Smrdelj, ZOS.
Minister Koritnik je povzel, da se zavedajo nesorazmerja, da je več kot 90 občin »podfinanciranih« in da bo ta problem treba rešiti. Poskušali bodo vključiti tudi pobudo za sofinanciranje investicij v višini 6% nepovratnih sredstev in odprli Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin ter skupaj preverili možne rešitve. Minister je prisotne še seznanil, da bo Zakon o finančni razbremenitvi občin dan v obravnavo v Državni zbor RS, vanj pa bo vključeno tudi sofinanciranje občin z romsko skupnostjo. Za to je predvidenih okrog 40 milijonov € sredstev.
Rešitve
Državna sekretarka Urška Ban je v nadaljevanju pojasnila koalicijsko usklajene rešitve za občine, med katerimi so: zdravstveno zavarovanje brezposelnih (19,5 milijonov €), družinski pomočnik (7,9 milijonov €), mrliško pregledana služba (3 milijone €), izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč (0,25 milijona €), sofinanciranje občin z romskim svetnikom (4,7 milijone €), poenostavitev kratkoročnega zadolževanja občin z vključitvijo v EZR, sofinanciranje občinskih investicij (6 % nepovratnih sredstev v letu 2023), subvencioniranje neprofitnih najemnin, ureditev zavarovanja gasilcev za celotno državo.
Ob koncu razprave so se dogovorili, da bo MJU na združenja posredoval predlog dogovora o višini povprečnine in povratno informacijo glede predloga za sofinanciranje investicij v višini 6 % nepovratnih sredstev.
Pametna mesta in skupnosti
Na sestanku so spregovorili tudi o razpisu za pametna mesta in skupnosti, ki bo objavljen konec meseca novembra. Upravičeni prijavitelji bodo konzorciji občin, ki jih povezujejo skupni izzivi ali geografska lega. Želijo, da bi občine pridobile neizključne avtorske pravice, pravice razpolaganja pa bi lahko prenesle le na izvajalce občinskih javnih služb, ne pa na druge občine. Razpisanih bo 16 milijonov evrov, sofinanciranje je predvideno v višini 80 %, DDV ne bo vključen. Upravičeni stroški bodo stroški svetovanja, nakup opreme, investicije v neopredmetena sredstva, razvoj inovativnih rešitev, demonstracijsko delovanje rešitev. Namen razpisa je pospešitev digitalne preobrazbe občin z uvajanjem novih digitalnih tehnologij in razvoj, vzpostavitev in testiranje digitalnih rešitev in dolgoročnih partnerstev med občinami in inovacijsko aktivnimi podjetji. Vsebinska področja razpisa pa se bodo nanašala na upravljanje z viri in infrastrukturo, skrb za okolje, zdravo in aktivno življenje, mobilnost, logistika in transport, kultura, šport in turizem, varnost in zaščita.
Komunalni prispevek
Generalna sekretarka SOS je posebej tudi opozorila, da se v občinah nikakor ne strinjajo s predlaganimi spremembami GZ-1 in ZUREP-3, ki kažejo na to, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Premaknitev plačila komunalnega prispevka v fazo pred prijavo pričetka gradnje je neprimerna in tudi neutemeljena ter bi občinam povzročila veliko dodatnih nepotrebnih aktivnosti ob resni bojazni, da komunalni prispevek ne bo plačan ali bo potrebno vložiti veliko energije v njegovo izterjavo. Komunalni prispevek je pomemben izvirni prihodek občine in namenski vir za gradnjo komunalne opreme, so opozorili, zaradi česar pričakujejo, da se z njim ne eksperimentira ter da se pri tem upoštevajo predlogi občin, saj imajo prav občine z njim največ izkušenj.
Savus
Foto: arhiv SOS