Pero Brkovič se je pred desetimi leti odločil, da se poslovi od odvečnih kilogramov in hude sladkorne bolezni. V roke je vzel pohodne palice, se naučil nordijske hoje in začel hoditi. Ponovno si je povrnil zdravje in vitko postavo. Njegova naraščajoča energija pa mu je dala krila za podvige, na kakršne pred leti ne bi niti pomislil.
Najprej je po nordijsko prehodil pot prijateljstva, dolgo skoraj 450 kilometrov, od svojega rodnega Doboja v Bosni in Hercegovini do Zagorja, kjer z družino že dolgo živi. Nato je pohod ponovil v obratni smeri. Na svojih poteh je prenašal dobre misli, lepe pozdrave in utrjeval prijateljske vezi. Oprijel se ga je vzdevek nori ambasador, za katerega še sam ne vem, kdo mu ga je prvi nadel. Po desetih letih hoje pa se je odločil za še en »nor« podvig. Desetletnico hoje in šestdesetletnico svojega življenja želi proslaviti na način, ki je postal del njegovega življenjskega sloga. S hojo.
Tako se bo danes okrog 9.30 ure v Murski Soboti podal na še en pohod. Načrtuje, da ga bo zaključil v Zagorju točno na svoj 60. rojstni dan, 31. marca. Pot je dolga 220 kilometrov, na njej pa bo tokrat širil humanitarno noto. Na svoji poti bo namreč zbiral prostovoljne prispevke za delovanje Varstveno delovnega centra Zagorje, ki se sooča z nepravičnim sistemom financiranja zdravstva za uporabnike VDC na ravni celotne države.
Na svoji poti od panonskih ravnic do zasavskih hribov se bo ustavljal pri županih in vseh ljudeh dobre volje, da bi opozoril n izjemen pomen delovanja ne le zagorskega, ampak vseh varstveno delovnih centrov po Sloveniji. »Prostovoljni prispevki, ki jih bom zbiral na tej poti, sicer ne bodo mogli rešiti vseh težav, s katerimi se srečuje VDC Zagorje,« je ob tem povedal Pero Brković, »bo pa, upam, slišan moj glas, glas za človekoljubno pomoč in medsebojno sodelovanje.«
TPK