Članarine
Letna naročnina v Knjižnici Zagorje za odrasle znaša 13 evrov. Tisti, ki si knjige izposojajo izključno v krajevni knjižnici, se lahko včlanijo za osem evrov na leto. Mladini do 18. leta, nezaposlenim, invalidom in članom društva bibliotekarjev zagorska knjižnica ponuja brezplačno članarino. V Trbovljah so do brezplačne članarine poleg invalidov in nezaposlenih upravičeni še člani Društva bibliotekarjev Celje, upokojenci, dijaki nad 18 let ter redni in izredni študentje brez zaposlitve pa se lahko včlanijo po znižani ceni 12 evrov. Redna članarina za zaposlene sicer znaša 14 evrov. V Hrastniku se lahko mladi do 18. leta, brezposelni in člani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije včlanijo brezplačno, za dijake, starejše od 18 let, in za študente članarina znaša sedem evrov, upokojenci in invalidi pa morajo plačati letno članarino v višini 10 evrov. Tako kot v Zagorju tudi v Hrastniku letna članarina za odrasle znaša 13 evrov. Knjižnica Mileta Klopčiča v Zagorju je edina zasavska knjižnica, v kateri je članarina brezplačna tudi za pravne osebe. V Hrastniku morajo te odšteti 20, v Trbovljah pa 40 evrov letno.
Vse več članov
Članarinam navkljub, ali pa tudi zaradi njih, članstvo v vseh treh knjižnicah narašča. »Aktivnih članov in novih vpisov je več kot vsa leta poprej. Članstvo in obisk naraščata, predvsem na oddelku za odrasle, na kar smo zelo ponosni,« pravi direktorica trboveljske knjižnice Katra Hribar Frol. To pripisuje darilnim bonom za starše novorojenčkov, s katerimi omogočajo staršem novorojenčkov brezplačen vpis, in akcijam brezplačnega prvega vpisa, ki jih zainteresiranim ponujajo v času kulturnih praznikov, dnevu knjižnic, noči knjige in tako dalje. Direktor zagorske knjižnice Matej Strgaršek pri naštevanju razlogov za porast članstva v Zagorju navaja dobro izbiro knjig in ponudbo e-gradiva. Hrastniška direktorica Mateja Planko vzrok za večje zanimanje za knjižnico vidi v prireditvah, pri izvedbi katerih sodelujejo s posamezniki in društvi, ki sooblikujejo vsakdanje življenje v Hrastniku – na primer z Društvom upokojencev Hrastnik, ki izvaja program Starejši za starejše. V knjižnico radi povabijo tudi zanimive goste. Gostili so že, na primer, Ksenijo Benedetti, nekdanjo šefinjo protokola RS, ter novinarko in avtorico kriminalnega romana Pogodba Mojco Širok.
Tudi elektronske knjige
V zasavskih knjižnicah niso na posodo samo tiste knjige, ki jih lahko primemo v roko. Knjižnice v koraku s časom ponujajo svojim članom tudi elektronske knjige, ki jih lahko berejo na e-bralnikih, izposojenih v knjižnici, ali pa na svoji pametni napravi, kot je telefon ali tablični računalnik.
V Hrastniku, na primer, ponujajo e-knjige že od leta 2014, ko so začeli sodelovati s 
portalom Biblos. Direktorica hrastniške knjižnice pravi, da prvih nekaj let izposoja e-knjig nekako ni zaživela, nato pa so pričeli še z brezplačnim izposojanjem bralnikov. »Nakupili smo tudi skoraj 100 novih licenc e-knjig in rezultat je osemkrat večja izposoja v primerjavi z letom 2017,« dodaja.
Izposoja e-knjige ni zapletena. Uporabnik lahko knjigo prenese na svojo pametno napravo ali pa si izposodi bralnik, ki jih ponujajo vse tri zasavske knjižnice. S svojim uporabniškim imenom, ki je številka članske izkaznice knjižnice, in geslom se prijavi v aplikacijo Biblos, ki jo mora predhodno naložiti na napravo. V tej aplikaciji si uporabnik izbere knjigo in jo prenese na napravo, na kateri jo bo bral.
Čeprav ljubitelji fizičnih knjig še vedno trmasto prisegajo na papir, prijetno pokljanje pri odpiranju in poseben vonj, ki ga imajo knjige, imajo tudi njihove elektronske vrstnice nekaj dobrih lastnosti: ponje ni treba v knjižnico, zato so idealne za tiste, ki so od knjižnice oddaljeni ali gredo težko od doma. Ker niso tiskane na papir, niso težke in ne zasedejo veliko prostora. Verjetno njihova najboljša lastnost pa je ta, da pri izposoji knjige v elektronski obliki zamudnin enostavno ni, saj se, ko preteče rok izposoje, knjiga kar sama izbriše s pametne naprave. Seveda pa velja dodati, da pri izposoji bralnika veljajo enaka pravila kot pri izposoji knjige – vključno z zamudnino, če ga bralec pravočasno ne vrne v knjižnico.
Druge storitve
Čeprav je primarna dejavnost knjižnic izposoja knjig, ponujajo tudi druge storitve, s katerimi so uporabniki po besedah direktorjev dobro seznanjeni. Hribar Frolova je, na primer, ponosna na njihovo Igroteko: pestro izbiro družabnih iger in didaktičnih igrač iz naravnih materialov, ki spodbujajo miselni razvoj ter vključenost v okolje in učijo otroke, kako se igrati. Tudi te si lahko uporabniki izposodijo »za domov« in tako kot za knjige plačajo zamudnino ali kazen ob poškodbi oziroma izgubi. Poleg igrač in družabnih iger so v Trbovljah na voljo tudi revije, DVDji in CDji. Tudi v Zagorju so za izposojo na voljo DVDji in CDji z glasbo ali filmi. Direktor Strgaršek se pohvali z zbirko filmov za otroke, sinhroniziranih v slovenščino, ki jih je drugje težko dobiti.
V Hrastniku pri izposoji neknjižnega gradiva prednjačijo otroške risanke. V knjižnici izposojajo tudi igrače iz otroškega kotička, po besedah Plankove so starši nad to ponudbo pogosto presenečeni. Vse knjižnice ponujajo tudi uporabo računalnikov in svetovnega spleta ter tiskanje in fotokopiranje. »Vsekakor je knjižnica tudi družabno središče kraja in predstavlja prijeten prostor, kjer se ljudje radi srečujejo na raznih prireditvah in tečajih ali kar tako,« dodaja Plankova.
Domača branja, kriminalke, leposlovje
Po čem povprašujejo zasavski uporabniki knjižnic? V Trbovljah, pravi direktorica, se največ izposojajo ljubezenski in kriminalni romani, med slednjimi predvsem tisti izpod peresa skandinavskih avtorjev. Tudi Zagorjani in Hrastničani najraje posegajo po leposlovju – še posebej pogosto se zadnje čase na seznamu želja najde avtobiografski roman Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Žakelj, za katerega Strgaršek z gotovostjo napoveduje, da bo letos v vrhu po številu izposoj. V Hrastniku Plankova povečan interes za slovenske avtorje pripisuje projektu Hrastničani beremo (bralna značka za odrasle) in bralnemu krožku. Pri mlajših uporabnikih v vseh treh knjižnicah prevladuje izposoja del za bralno značko in domače branje.
Če pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa, pa direktorji zasavskih knjižnic radi berejo. Strgaršku so blizu knjige o vodenju podjetij in vodstvu nasploh, ko si zaželi lahkega čtiva, pa v roke prime kak kriminalni roman. Tudi Hribar Frolova rada posega po kriminalkah, rada pa ima tudi knjige slovenskih avtorjev in poezijo in pravi, da komaj čaka, da pridejo v knjižnico kakšne novosti. »Ampak ponavadi damo prednost bralcem,« se nasmeji. Plankova pa pravi, da ne gleda toliko na zvrst, ampak na to, da jo branje sprošča. Nazadnje se je sproščala ob romanu Neverend Aleša Štegra.
Načrti
Direktorji Mateja Planko, Katra Hribar Frol in Matej Strgaršek imajo tudi za tekoče leto načrte, kako ponudbo še izboljšati in knjižnice približati uporabnikom. Strgaršek bi rad povečal prostore knjižnice in jim dodal 170 kvadratnih metrov v prostorih nekdanje zagorske pošte v neposredni bližini knjižnice. Hribar Frolova skrivnostno namiguje na nove projekte in na povezovanja z drugimi institucijami v občinami in pravi, da bo ponudba gradiva še vedno aktualna in usklajena s potrebami občanov ter standardi knjižnic. V februarju bodo skupaj z Glasbeno šolo Trbovlje in Mešanim pevskim zborom Prosavus proslavili nekaj pomembnih obletnic – 110 let knjižničarske dejavnost v Trbovljah, 80 let Glasbene šole Trbovlje in 10 let oddelka za solo petje na glasbeni šoli. Aprila pa bodo, kot že vrsto let, skupaj z GŠ Trbovlje pripravili prireditev Beseda, ples, glasba, na kateri bodo združili brano besedo s koreografijo plesalk, učenk glasbene šole. Plankova pa napoveduje povečano ponudbo e-knjig in nadaljnje izvajanje projektov, kot so Kufe klub, Izposoja na dom za starejše in Bralni krožek za odrasle v Domu starejših Hrastnik.
Martina Drobne
