Nespečnost je definirana kot težava z uspavanjem, težava s spanjem ali zbujanje zgodaj zjutraj in nezmožnost zopet zaspati. Na splošno ljudje z nespečnostjo spijo manj ali slabše, kljub temu, da imajo možnost spati. Slab spanec lahko vpliva na dnevne aktivnosti (pozabljivost, slaba koncentracija, razdražljivost, anksioznost, depresija, zmanjšana motivacija ali energija, večja verjetnost nesreč ali napak …). Nespečnost lahko vpliva na medsebojne odnose in uspeh v službi.
Nespečnost je pogosta pri starejših, ženskah (predvsem v pred- in postmenopavzalnem obdobju), pri osebah, ki so že doživele epizodo nespečnosti, osebah z družinsko predispozicijo, osebah, ki imajo rahel spanec …
Nespečnosti ne opredelimo s številom ur spanja, saj lahko »dovolj spanja« variira od osebe do osebe. Poleg tega se potrebe po spanju z leti zmanjšajo. Če nas kratek čas spanja ne ovira tekom (naslednjega) dneva – nismo zaspani ali ne kažemo drugih simptomov – potem ne trpimo za nespečnostjo.
Slab spanec lahko privede do tega, da nas skrbi, da bomo zaspani in bomo imeli resne posledice zaradi pomanjkanja spanja. Te skrbi se lahko poglabljajo s trajanjem težave, kar posledično privede do tega, da zelo težko zaspimo. Zelo pomembno je, da ne pademo v ta cikel misli.
Skoraj vsakdo ima občasne težave s spanjem, približno 10 % odraslih pa trpi za dolgotrajno ali kronično nespečnostjo
Kratkotrajna nespečnost traja manj kot tri mesece in je večinoma povezana s stresorji. Težava se razreši, ko se stresorji umirijo. Najverjetnejši stresorji so:
- Spremembe v okolici (temperatura, svetloba, hrup)
- Izguba bližnjega, ločitev, izguba službe
- Bolezen, operacija, bolečine
- Uporaba ali opustitev stimulantov (kofein), določenih zdravil (teofilin, beta blokatorji, steroidi, zdravila za uravnavanje delovanja ščitnice, inhalatorji za astmo/KOPB, nekatera zdravila za blaženje simptomov in znakov, ki spremljajo prehlad ali gripo), nedovoljenih drog (kokain, metamfetamin), alkohola
Na nespečnost lahko vpliva tudi »jet lag«, spremembe v izmeni – nočno delo.
Dolgotrajna nespečnost traja dlje kot 3 mesece in se pojavlja vsaj trikrat tedensko. Pogosto se pojavlja hkrati z naslednjimi stanji:
- Psihične težave (depresija, anksioznost, postravmatski stres)
- Bolezen – predvsem bolečina, težave z dihanjem
- Nevrološke bolezni – Parkinsonova, Alzheimerjeva bolezen
- Težave s spanjem – apnea v spanju, sindrom nemirnih nog, težave z vzpostavitvijo cirkaidalnega ritma
- Določena zdravila
- Neurejene navade odhoda v posteljo
Za lažjo opredelitev glede nespečnosti si 1-2 tedna pišite dnevnik spanja, ki ga lahko dobite v lekarni, pri zdravniku ali na spletu in ga nato izpolnjenega oddate zdravniku.
V naslednjem nasvetu bomo govorili o ukrepih in samozdravljenju nespečnosti.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
